Za dostop do video vsebin celotnih produkcij prosimo pošljite povpraševanje na carmina.slovenica@guest.arnes.si

Zbir vseh dogodkov, gostovanj, koncertov in ostalih dejavnosti Carmine Slovenice najdete v naši zbirki letopisov.

 

Želite prejemati novice?

Prijava:carmina.slovenica@guest.arnes.si

 

OVIS, 2024:

https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175087018

https://www.delo.si/kultura/oder/dolgocasne-ovce-ki-spreminjajo-svet

https://ars.rtvslo.si/podkast/svet-kulture/64838778/175086918

https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/ko-ovce-zasedejo-celotno-kulturno-cetrt-dokumentarna-opera-dolgocasne-ovce-ki-spreminjajo-svet/727521

https://vecer.com/kultura/intervju-karmina-silec-dolgocasne-ovce-ki-spreminjajo-svet-10368891

https://english.sta.si/3362040/sheep-at-the-centre-of-karmina-silecs-new-opera

https://megafon.si/kultura-vse/v-mariboru-premiera-dokumentarne-opere-carmine-slovenice-o-ovcah/

Osmi dan

svet kulture

 

Vampirabile, 2024:

Vampirabile v Hongonky, MMC

Glasbeni čudež proti zlim duhovom in urokom, Delo

V Honkongu z 80-člansko zasedbo zaživel Vampirabile, STA

Vampirabile. Radio Ognjišće

Vampirabile z 80-lansko zasedbo, Times.si

 

Op.1 HOMO FABER, 2023:

RTV MMC, 2023:https://www.rtvslo.si/kultura/oder/kaj-je-skupno-obdelovanju-lesa-in-igranju-basklarineta-odgovor-prinasa-opera-carmine-slovenice/691102

VEČER, 2023

https://vecer.com/kultura/kritika-transdisciplinarnega-projekta-delo-in-razmislek-o-njem-10345849

VEČER, 2023 

https://vecer.com/kultura/pred-premiero-homo-faber-opera-rokodelcev-10345567

DELO, 2023

https://www.delo.si/kultura/oder/delo-rokodelcev-ujeto-v-zvocne-slike/

RTV: https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175007368

 

Vijesti 2023: https://www.vijesti.me/kultura/666567/intervju-silec-seksizam-ima-duboke-korijene-u-tradiciji?utm_campaign=vijesti_share_counter&utm_medium=app_android&utm_source=vijesti_android&fbclid=IwAR0RpWnfbydPu1FH17y5KXV75VdA5mOW2UE_WYjjCLUY9dOLIw9iKaXeyfA

Pobjeda 2023: https://www.pobjeda.me/clanak/privlace-me-problemi-koji-su-uznemirujuci?fbclid=IwAR2o5_kyUZznBLMtHWBJ3XzkPoNovRfO4zDmcbcOMKGG7MGdz77p0MvkruU

Vijesti: https://www.vijesti.me/kultura/663908/karmini-silec-nagrada-darinka-matic-marovic

Mednaronda nagrada Karmini Šilec 2023:KotorArt

Delo 2023: https://www.delo.si/kultura/glasba/izvirni-in-raziskovalni-pristop/

Montenegrina 2023:https://montenegrina.net/istaknuta-dirigentkinja-pozorisna-rediteljka-i-kompozitorka-karmina-silec-dobitnica-nagrade-darinka-matic-marovic/

Večer 2023 nagrada:https://vecer.com/kultura/karmini-silec-nagrada-darinke-matic-marovic-10335965

Nagrada 2023: https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/nagrada-darinke-matic-marovic-za-karmino-silec-ki-je-zgradila-lasten-slog-umetniskega-izrazanja/673996

Družina: https://www.druzina.si/clanek/karmina-silec-bo-prejela-mednarodno-nagrado

 

CHOREGIE 2023 http://www.revijaglasna.si/novice/cikel-choregie-od-pianisticnega-kind-of-laibach-do-zvocne-razstave-philomela/, Glasna

CHOREGIE 2023 https://vecer.com/kultura/cikel-choregie-kaj-boste-lahko-doziveli-v-minoritih-in-na-gradu-race-od-kind-of-laibach-do-zvocne-razstave-10332224 Večer

PHILOMELA 2022 :https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174917787?s=tv RTV SLO

PHILOMELA: https://www.delo.si/kultura/glasba/zvocni-sprehod-v-svet-spregledanih-skladateljic/ Delo, 2022

PHILOMELA:https://vecer.com/kultura/premiera-karmine-silec-med-zvocno-in-vizualno-arhitekturo-10321691, Vecer 2022

PHILOMELA: https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/philomela-karmina-silec-raziskuje-pozabljeno-identiteto-zgodnjih-skladateljic/648771, RTV SLO, 2022

ŠEMA ELEKTRO https://www.vecer.com/kultura/carmina-slovenica-premiera-seme-elektro-in-nagrada-10283125, Vecer 2022

BABA: https://vecer.com/kultura/karmina-silec-kaj-je-pomenilo-biti-v-poklicu-ki-je-se-zmeraj-precej-kalifatski-10257920, Večer 2022

EPK EPK, Novi SAD: Good art addresses the Viewer, 2022

Kolosalna balkanska fikcija je skoraj resnicni mit,https://www.student.si/zabava/knjiga/baba-kolosalna-balkanska-fikcija-je-skoraj-resnicni-mit/ Štident, 2022

Tretji spol ni konstrukt našega časa https://www.delo.si/kultura/knjiga/tretji-spol-ni-konstrukt-danasnjega-casa/ Delo,2021

Kako se đenska prebija v moških čevljih https://vecer.com/kultura/kako-se-zenska-prebija-v-moskih-cevljih-10250576, vecer 2021

Tokrat analiza fenomena vidzin,https://www.delo.si/kultura/glasba/tokrat-analiza-fenomena-virdzin/,Delo, 2021

https://vecer.com/kultura/kako-se-zenska-prebija-v-moskih-cevljih-10250576

RTV SLO: Karmina Šilec BABA https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/karmina-silec-baba/631135, 2022

MTN: https://www.vecer.com/kultura/ugledna-mednarodna-nagrada-10261696, Večer, 2021

MTN: https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/nagrada-music-theatre-now-za-predstavo-threnos-carmine-slovenice/604210, rtv slo  2o21

MTH: https://www.delo.si/kultura/oder/prestizna-nagrada-za-threnos/, delo  2021

Proti etru spet ta dež, VAL 202 2021

Naši zbori, 2021

Odzven, 2021

Uvod v festival z endemičnimi pesmimi v izvedbi gledališča Choregie, 2021

BABA IN DERT, TELE M 2021

Carmina Slovenica na Operadagen, Večer, 8. 5. 2020

Carmina Slovenica z žalostniko za živali, RTV SLO, 8. 5. 2020

Glas tistim, ki ga nimajo, Delo, 14. 3. 2020

Na stičišču umetnosti in smrti, Večer 2020

THRENOS, RTV SLO 2020

THRENOS, TELE M 2020

Karmina Šilec: Radcliffe mi je podaril čas, ki sem ga potrebovala, STA 2020

Harvard zelo napreden, a previden, Večer 2019

Carmine ostajajo, četudi gredo drugam, Večer 2018

Planet, ki mu grozi konec v slogu supernove, Delo 2018

VOGP, TELE M 2018

Pasijon deklice z vžigalicami, Radio ARS 2018

Za uvod v cikel Choregie s Pulitzerjem nagrajen Pasijon deklice z vžigalicami, RTV SLO/MMC, 2018

Turneja Carmine Slovenice po Južni Afriki -  Večer, 2017

Slovenska sodobna glasba nas je očarala -  Večer, 2017

"Glasba nas bo rešila" -  Večer, 2017

Glasbeno popotovanje po jugu afriške celine - Delo, 2017

Nina Zagoričnik Proti etru, Ra Slovenija, 2021

Kako pojejo v zmajevih gorah -  Večer, 2017

Zadnja postaja Cape Town -  Večer, 2017

"Cela generacija bo zaznamovana z Južno Afriko" -  Večer, 2017

Karmina Šilec, Profil - RTV SLO, 2016

Skrivnost umetniškega crescenda Karmine Šilec - Intervju s Karmino Šilec, Naši zbori, 2015

Fortuna Fauvelu ne bo par! - Intervju s Karmino Šilec, Odzven, 2015

Karmina Šilec - Intervju v reviji Mladina, 2015

Glas kot instrument in fenomen, Karmina Šilec - Intervju v reviji Dnevnik, 2015 

TOXIC PSALMS New York Premiere - BWW Reviews, 2015

Hooting, Hissing and Ululating to Protest Man’s Inhumanity - The New York times, 2015

Toxic Psalms: 'We are instructed too much – how to understand, how to feel' - The Guardian, 2015

Against Type - The New Yorker, 2015

A Visceral Slide Into Darkness;  - The New York Times, 2015

Choir explores collective brutality on New York stage - Mail Online, 2015

A theater company uses choir to look at people, China daily, 2015

Profil, pogovorna oddaja - gostja Karmina Šilec, RTV Slovenija, 2016

Proti etru: spet ta dež  - Karmina Šilec, dirigentka in vodja vokalnega gledališča, Val 202, 2016

Slovenke navdušile v Brooklynu - 24UR, 2015

Uspeh Carmine Slovenice v New Yorku - Dnevnik RTV SLO, 2015

Proti etru: spet ta dež - Pogovor na Radiu Slovenija s Karmino Šilec v oddaji, 2012

(Ne)obvezno v nedeljo - Pogovor na radiu Slovenija s Karmino Šilec v oddaji, 2012

Tretji spol ni konstrukt našega časa Delo (recenzija knjig BABA), Delo 2021

Kako se ženska (recenzija knjig BABA), Večer, 2021

Večerovi dueli Uroš Lajovic in Karmina Šilec

glasbeno gledališce zdaj nagrada Vecer

Bukla, 2021

CHINA DAILY, 2015

UnSequenced, USA, 2020

Carolina Performing Arts, 2021

Zborovski panoptikum, Radio Maribor 2022

nagrada/award 2021

SPOROČILO ZA JAVNOST

Produkcija Carmine Slovenice THRENOS (za grlo), skladatelja Jacoba Cooperja, v režiji Karmine Šilec, je prejela ugledno mednarodno nagrado Glasbeno gledališče ZDAJ (Music Theatre NOW)

Glasbeno gledališče ZDAJ je vodilno mednarodno tekmovanje prvih produkcij novih glasbeno gledaliških del, ki nastajajo v profesionalnih produkcijskih hišah. Od leta 2008 je na tekmovanju sodelovalo preko 1000 svetovnih premier nove opere in glasbenega gledališča kot del tega edinstvenega srečanja, ki povezuje praktike in organizatorje tovrstnih dogodkov z vsega sveta.

Predstava v izvedbi ansambla Choregie – novoglasbeno gledališče, je bila v Sloveniji premierno predstavljena marca 2020. Ustvarila jo je mednarodna umetniška zasedba, ob skladatelju Jacobu Cooperju in avtorici glasbenega in uprizoritvenega koncepta Karmini Šilec, še pesnica Dora Malech, scenograf Dorian Šilec Petek, avtorica risb in videa Young Joo Lee, umetniška sodelavka Sidra Bell, kostumografka Tina Bonča, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. Glasbo za 16 procesiranih glasov in elektroniko je zvočno oblikoval Danilo Ženko, video projekcije je vodil Grega Tanacek. Predstava je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Maribor. Threnos je letos izšel na DVD plošči.

Tisto, kar je tako pogosto skrito v zakulisju, je v Threnosu na oder pripeljano kot predstava, ki ponuja prostor za obračun in razmislek. Klavnice so prostor, kjer se srečajo človek, stroj in žival. S tem se Threnos sprašuje o sodobni družbeni paradigmi, v kateri človek s pretiranim poveličevanjem lastne kulture skoraj popolnoma uničuje naravo. 

Prehodiz živali v meso je tisti trenutek, ko se namenoma utišajo njihova življenja in njihove smrti. Živali – za razliko od ljudi – običajno umirajo stran od pogledov. Za mrtvimi ni žalovanj. Threnosto, kar se običajno skriva ali prikriva, ponuja kot prostor za razmislek. 

Delo je na prvi pogled usmerjeno v skrb za živali. V resnici pa gre za ljudi, za nas, in za naš občutek krivde. Skušamo ponoviti obljubo– a dvomimo, da nam bo uspelo. Spoznavamo, da smo se odločili pogledati stran od stvari, ki nas težijo ali so težke. In zato – zaradi sramu in od sramu, ker nas je sram… Zapremo oči, popolnoma in vedno –.

Nekdanji zmagovalci so svoja dela uprizorili na različnih festivalih po vsem svetu, kot so Operadagen (Rotterdam), Prototype Festival (New York) ali Shanghai International Contemporary Theatre Festival ACT. Predstavitve Threnosa mednarodni javnosti in podelitev nagrade bo na Music Theatre Now, maja 2022 v Rotterdamu v sklopu Festivala O.

To je že druga MTN nagrada Karmini Šilec po v kategoriji Glasba onkraj operenagrajeni predstavi Iz veka vekov… v produkciji SNG Maribor (2008). Letošnja nagrada Glasbeno gledališče ZDAJ se pridružuje naboru priznanj Karmini Šilec za delo na področju glasbenega gledališča; med njimi ruski Zlati maski, nominaciji za Nagrado Europe Theatre Prize Theatrical Realities (EPTR), nagradi Prešernovega sklada in drugih.

threnos

...Threnos (za grlo)je mojstrski primer vznemirljivega glasbenega gledališča, ki je prepreden s surrealističnimi trenutki, globoko čustven in navdušujoč …Arts Talk Magazine

... Izvajalke, performerke, glasbenice pa so s svojo prezenco in izvedbo vnovič dokazale polivalentnost svojih talentov in zmožnosti ...Večer

... projekti v produkciji CS vedno znova osupnejo z uglašenostjo s problematiko časa, pogosto tudi anticipirajo neke teme, ki jih kasneje zaživimo v realnosti ...Večer

…Industrializacija smrti se v predstavi manifestira z repetitivnostjo, mehaničnostjo, laboratorijsko sterilnostjo, minimalizmom... in to velja tako za glasbo, kot za koreografijo, kostumografijo in scenografijo…Delo

... Threnos je vzpostavil stičišče med umetnostjo in smrtjo, Karmina Šilec pa je s kolektivom svojega glasbenega gledališča vzpostavila kolektivni ustvarjalni proces, ki smo ga v zadnjih časih tako pogrešali. Threnos nas je vnovič spomnil na vrhunskost kolektiva Carmine Slovenice, na raziskovanje vseh meja glasbenega in odrskega. Vznemirljiva metakompozicija in sugestivna izvedba je v vseh prvinah funkcionirala silovito in prepričljivo ...Večer

… gre za preizpraševanje sodobne družbene paradigme, v kateri človek s čezmernim povzdigovanjem lastne kulture skoraj povsem uniči naravo. To naprej vodi v razmislek o tem kako narava lahko kljub temu preživi, morda brez tudi brez človeka in ali nam posledično ta odnos človek - stroj lahko prinese kak drug pogled na odnos človek - žival. Ta trikotnik človek-stroj-žival v skrajni legi posega v problematiko ljudi in jih postavlja kot neka gola brezpravna telesa v globalnih postopkih nadzora in ubijanja. To je vodilo tudi odrsko postavitev, ki se oslanja na te prostore. Zvočno procesiranje človeškega glasu predstavlja ta aspekt "stroja" in spominja na krhkost in ranljivost človeškega in živalskega glasu ter na nekakšno razteznost življenja oziroma živega kot celote …Delo

IZJAVA:

Medtem ko svetovni mediji o Carmini Slovenici pišejo v superlativih, jo strokovna komisija MK ocenjuje povprečno.

Produkcijska hiša CARMINA SLOVENICA je nedavno prejela največjo mednarodno nagrado MTNow s področja glasbenega gledališča (od leta 2008 je na tekmovanju sodelovalo preko 1.000 svetovnih premier nove opere in glasbenega gledališča) za predstavo Threnos(projekt je bil lani na razpisu MK zavrnjen), in sicer v konkurenci s preko 150 predstavami z vsega sveta. Po oceni strokovne komisije MK za glasbene umetnosti (resna glasba) – v kateri nihče od članov ni specializiran za uprizoritvene glasbene umetnosti – pa je prejela nizke ocene s področja "kakovosti in uspešnosti izvedbe programov, prepoznavnost in uveljavljenost v strokovni javnosti, število nagrad", ob tem še zapis, da v preteklem obdobju ni prejela nobene mednarodne nagrade. (CS je doslej prejela 61 mednarodnih in 63 narodnih nagrad.) 

Nizko točkovanje bilo opravljeno tudi na področjih: 

"reference ustvarjalcev in izvajalcev", ki je vključevalo koprodukcijo s Komische Oper Berlin, z EPK Nov Sad ter z vodilnimi slovenskimi in tujimi ustvarjalci s področja glasbe, plesa in gledališča (med njimi z nekaterimi najvidnejšimi avtorji svetovnega merila); "izkazovanje izvirnosti in ustvarjalnosti";"prispevek k razvoju glasbene umetnosti", ki je zajel inovativne projekte vse od potopitvene umetnosti do virtualne resničnosti. 

Paradoksalni so zapisi utemeljitve, da drugi prijavitelji "/.../ dajo mladim ustvarjalcem še več možnosti", in nerazumljiv argument, da CS "/.../ izkazuje izvirnost na področju, nadgradnjo svojih idej in razširitve lastnih področij delovanja, ne pa toliko v smislu glasbenih form v primerjavi z ostalimi prijavitelji" ali "/.../ je pa program v primerjavi z ostalimi projekti zastavljen bolj specifično, ima svoj krog poslušalcev /.../", kar zaskrbljujoče nakazuje, da unikatnost in izvirnost nista zaželeni. 

V zmedeni in nedosledni obrazložitvi člani komisije iz odstavka v odstavek nasprotujejo samim sebi, mešajo podatke iz poročil (za nazaj) z načrti (za naprej) ter se v argumentih zatekajo v kontradikcije (tudi z zahtevami razpisa). Besedila njihove utemeljitve dokazujejo nepoznavanje področja in produkcijskih pogojev glasbeno scenskih projektov, ob tem še sila šibko argumentiranje, ki ne seže bistveno dlje od "v primerjavi z drugimi prijavitelji". 

Menimo, da je bilo ocenjevanje opravljeno neprofesionalno, da se člani komisije niso toliko poglobili v vsebino, da bi dojeli, kako je kompleksni koncept prijavljenega programa mrežno in učinkovito zasnovan in kako Carmina Slovenica trenutno deluje. Zapis tudi zamenjuje funkciji producenta (prijavitelj) in izvajalca.

Da je Carmina Slovenica, z njo tudi številne najvidnejše slovenske NVO, ostala brez državne podpore v obdobju, ko je najbolj ranljiva, ko so produkcije in postprodukcije skorajda nemogoče in je sektor podhranjen, in to ob dejstvu, da je proračun za kulturo največji doslej, je ključna in nepopravljiva napaka. Podpiramo odločitev, da se odpira prostor za nove producente, vendar je nujno stabilno ohranjati tiste, ki uspešno delujejo desetletja. 

Možnosti pritožbe na rezultat razpisa ni.

programska knjižica

izvajalci

avtorja: Izidor Leitinger in Karmina Šilec

 

Boštjan Gombač, multiinstrumentalist

Izidor Leitinger, elektronika

Vokalna skupina Fantje na vasi (umetniški vodja Tone Žuraj)

tkalka: Marta Gregorc

čevljar: Saša Kovačev

kamnosek: Alojz Urnaut

coklar: Martin Muml

šivilja: Vesna Novitović

popravljalec glasbenih instrumentov: Andrej Robnik

tesarja: Branko Čelofiga in Ivan Belca

razna dela in opravila: Tone Žuraj, Primož Šušteršič, Marko Perger, Miran Mustafa, Miran Kosi, Darko Trantura, Pavel Brlič

 

oblikovalec zvoka: Danilo Ženko

oblikovalec svetlobe: Gregor Dvornik (LGM)

oblikovalec videa: Grega Tanacek (LGM)

asistentka režije: Tanja Lužar (LGM)

umetniški sodelavec: Dorian Šilec Petek

 

zvok njihovih rok

IZIDOR LEITINGER, 51 let

Izidor je glasbenik. Na svoji glasbeni poti je kot trobentač, skladatelj, aranžer in dirigent sodeloval s številnimi zasedbami in z vrhunskimi glasbeniki v Sloveniji in tujini. Odlikuje ga poznavanje številnih glasbenih zvrsti, ki jih spretno uporablja in prepleta pri svojem ustvarjanju. Ne omejuje se na tradicionalne zvočne palete in ritmične strukture, temveč ponuja nove izzive, sveže kombinacije. Nekaj let je živel na kmetiji s konji v Čilu, sedaj pa skrbi za domačijo in obdeluje vrt. Pravi, da je spreten z veliko orodji.

 

TONE ŽURAJ, 81 let

Tone vodi tri pevske skupine. Je ljubitelj narave, ima čebele, brajde in sadovnjak. Rad obiskuje kakovostne glasbene dogodke. Pri luščenju koruznih zrn s storžev roka deluje samodejno, ponavljajoče. Pri tem posluša različne zvoke zrnja, ki pada v čeber.

 

PAVEL BRLIČ, 68 let

Basist Pavel prepeva že več desetletij. Pokojnino si je prislužil kot projektant montažnih hiš. Užival je pri uresničevanju sanj marsikatere družine, ki si je začela plesti novo gnezdo. Sedaj ga v Cerkvenjaku pri obnovi potrebuje 200 let stara hiša.

 

MIRAN KOSI, 63 let

Baritonist Miran je orodjar, kovinar. Izziv sta mu gradnji dveh lesenih hiš. Najlepše pri delu mu je videti, kako izdelek raste, se oblikuje in zaključuje. Zanj ni problemov, samo rešitve. Pri delu ga vodijo zbranost, natančnost in vztrajnost. Petdeset let poje v cerkvenem zboru, sedemintrideset let je bil pevec v opernem zboru SNG Maribor. Rad posluša vse zvrsti glasbe, od opere do džeza, najraje pa si zapoje slovenske narodne in zabavne pesmi.

 

DARKO TRANTURA, 61 let

Basist Darko je sprva deloval kot vodovodni inštalater, nato pa kot delovodja pri izdelavi peči za centralno kurjavo. Njegove roke so vedno v pripravljenosti, da kaj privijejo. Najlepši del opravila je, ko je vsa hiša topla. Občasno na harmoniki po svoje zaigra narodno zabavne in zabavne skladbe. Rad posluša večglasno petje, predvsem moških izvajalcev. Najtežje delo mu je štemanje.

 

MARKO PERGER, 35 let

Tenorist Marko peče kruh. Takrat roka z usklajenimi gibi povezuje posamezne sestavine v voljno homogeno celoto, ki bo nasitila dušo in telo. Najlepši del mu je opazovati, kako testo vzhaja, najtežji počakati, da se kruh ohladi. Poje v več vokalnih zasedbah. Rad hodi v hribe, vrtnari in peče sladice.

 

MIRAN MUSTAFA, 59 let

Tenorist Miran je kmetovalec. Posluša vse zvrsti glasbe, svoje domače pa občasno navduši s celovečernim igranjem na ustno harmoniko. Tudi igranje kitare mu ni tuje. Kot klepar uživa v opravljenem delu in ob pogledu na ostro koso. Najtežji del opravila je preciznost udarca. Pravi, če udariš previsoko, dobi kosa trebušček, če prenizko, ima kosa zobke. O roki ne razmišlja veliko, roka le sledi ritmu v glavi.

 

PRIMOŽ ŠUŠTERŠIČ, 42 let

Primož je veterinar. Pse, mačke, kunce, morske prašičke in druge živali pregleduje s stetoskopom, otoskopom, oftalmoskopom, špranjsko svetilko, lečami in povečevalnimi stekli. Njegova roka natančno vodi skalpele, škarje, igle in brizge. Uživa, ko vidi, da se živali po terapiji bolje počutijo in to razveseli njihove lastnike. Igra klavir in posluša različno glasbo. Boris Brejcha je njegov najljubši DJ. Najraje pa poje.

 

MARTIN MUML, 74 let

Martin je coklar. Štirideset let je deloval kot ključavničar. Ima manjšo hribovsko kmetijo, kjer rad dela v hlevu. Najraje pa se ukvarja z lesom. Posluša narodno zabavno glasbo.

 

SAŠA KOVAČEV, 55 let

Saša je čevljar. Njegove roke dnevno držijo nož, kladivo, šilo, rašpo. Najtežji del čevljarskega dela je ročno šivanje spodnjega dela čevlja. Ko dela, se zvoki glasbe prepletajo z zvoki orodja v delavnici.

 

VESNA NOVITOVIĆ, 55 let

Vesna je šivilja. Pri delu ima rada tišino, to je zanjo posebna vrsta glasbe. Takrat sliši svoje misli. Roka je zanjo vez med lutko in šivalnim strojem. Najlepši del tega opravila je, ko vidi, da je nastalo krasno oblačilo, ki je nekoga osrečilo. Še lepše pa, ko je z opravljenim delom zadovoljna. Zanjo je najtežji del tega opravila kronično pomanjkanje časa.

 

ALOJZ URNAUT, 62 let

Alojz je kamnosek. Njegova roka mora biti navajena, drugače bi pri delu zelo trpel. Najtežje je narediti pripravo za polaganje kamnov, ujeti pravo višino in pravi padec. Najlepši mu je pogled nazaj, na končni izdelek, ko vidi, kako je naredil špirale. Še iz časa vojaščine, kjer je bil kar trikrat nagrajen kot vzoren vojak, najraje posluša ex-jugoslovansko glasbo, najraje Dražena Zečića.

 

BOŠTJAN GOMBAČ, 45 let

Boštjan je glasbenik. Veliko sodeluje z ustvarjalci za gledališče, radio in televizijo, morda je najbolj znan po sodelovanju v zasedbah Terrafolk in Katalena. Obvlada 400 glasbil, tudi takšnih, za katera nas večina sploh ne ve, da obstajajo, kaj šele, kako se imenujejo ali zvenijo, med njimi tudi neandertalčevo piščal iz arheološkega najdišča Divje babe. Zvok je njegovo vodilo in navdih. Bolj ko je zvok nenavaden, večji izziv, izrazne možnosti in veselje mu nudi. Njegova najljubša opravila so gospodinjske narave.

 

MARTA GREGORC, 72 let

Marta je tkalka. Že vse svoje dni živi in dela na kmetiji. Da bo ostala na nekaj čez tri hektarje veliki kmetiji, so sicer odločili njeni starši, a jim tega ni zamerila, čeprav je po osnovni šoli želela nadaljevati šolanje. Časa ne zapravlja z obrekovanjem pri kavici ali z gledanjem mehiških ali kakih drugih limonad, nadvse uživa v kuhinji, kjer peče različne kruhe in pogače v krušni peči – je večkrat nagrajena mojstrica peke. Zna presti ovčjo volno in tkati, zadnje čase najraje iz lanu. Teta Marta tudi rada zapoje.

 

KARMINA ŠILEC, 56 let

Karmina je glasbenica. Deluje kot avtorica glasbeno scenskih projektov, skladateljica, režiserka in dirigentka. Najpogostejši opisi njenega delovanja poudarjajo, da je z inovativnimi posegi glasbi razprla pot h kompleksnim umetniškim dogodkom, da je pri snovanju provokativna, drzna ter s svojimi idejnimi zasnovami razbija tabuje, tako družbene kot glasbene. Nima ročnih spretnosti in ne zna uporabljati vrtalnega stroja, zna pa sestaviti pohištvo, pokositi vrt in obrezati sadno drevje.

ANDREJ ROBNIK, 55 let

 

Andrej je popravljalec glasbenih instrumentov. Pihalom popravlja tesnila blazinic in mehaniko, jih poravna in pobarva. Z gladilnimi orodji ravna obtolčene dele trobil, jim popravlja ventile in mehanizme. Najgrši del je spiranje v kislini in poliranje glasbil. Veseli ga, ko kakšne ruševine pripravi do tega, da ponovno zaigrajo. Njegove roke so popravile instrumente filharmonikov, policajev, vojakov ter legend zabavne in narodno zabavne glasbe. Sam pa igra harmoniko.

 

IVAN PODGRAJŠEK, 58 let

Ivan je tesar. Njegov dan se začne zgodaj, že ob 3.30. Ob tem, da vozi avtobus, njegove dni zapolnjuje delo z lesom. Podira drevesa, vleče drevje, dela na ruštih. S skrilavci je pokril preko sto slovenskih cerkva. Njegovo najzahtevnejše delo je sekanje vej z vrhov dreves. Prihaja iz glasbene družine in že trideset let pleše v folklorni skupini. Zaradi nepričakovane odsotnosti, ga v predstavi nadomešča IVAN BELCA.

 

SLAVKO KOVŠE, 40 let

Slavko je kovač. Zadnja leta vozi viličar, a najraje dela z lesom. Sam se ne ukvarja z glasbo, rad pa posluša domačo glasbo. Zaradi nepričakovane odsotnosti, ga v predstavi nadomešča BRANKO ČELOFIGA.

 

brisanje tradicionalne meje

Skozi kulture in čase je arhetip rokodelca predstavljal človekovo sposobnost ustvarjanja in bil znak zrele moškosti. On je homo faber. Izraz se v antropologiji uporablja za človeka kot bitje, ki z uporabo orodja spreminja svoje življenjsko okolje.

Op. 1: homo faber briše tradicionalne meje med rokodelstvom/obrtjo[1] in sodobno umetnostjo. Glasbeno scensko delo različne elemente (zvok, gib, podobo), ki nastajajo ob izvajanju rokodelskih opravil, razume kot inspiracije za razvoj inkluzivne odrske kompozicije. Ta vključuje neobičajne kombinacije zvočnih elementov, soredja fragmentov iz človekove dejavnosti v preteklosti in v sedanjosti ter skozi dialoge glasbe in besede, analognih in digitalnih zvokov, zgodovinskih in sodobnih elementov ustvarja vizualne in zvočne interakcije. Projekt vodi ideja o povezovanju na videz nepovezljivih medijev: glasba in zvoki, ki nastajajo ob delu in opravilih, se prepletajo, plastijo in ustvarjajo kompleksen zvočni dogodek.

Op. 1: homo faber je hibridno delo, projekt glasbeno-vizualne oblike, ki ruši meje med področji in skuša biti prostor za odpiranje misli, dojemanja, izkušenj. V uprizoritvi so povezani raznoteri izrazi: opravljanje različnih del in opravil, petje, beseda, podoba; njihov spremenljivi spoj pa ustvarja različne pomenske ravni.

intimna povezava

Op. 1: homo faber se osredotoča na intimno povezavo med roko in glavo. Njuno subtilno razmerje se pojavlja na navidezno različnih poljih, kot sta denimo obdelovanje lesa in igranje basklarineta. Ta odnos izvajalca kliče k samemu sebi preko delovanja telesa skozi nabor specializiranih gibov in po poti pogosto matematično natančnih misli. Hkrati pa kliče njegovemu umu (mentalnemu delu), naj miruje in ne miruje hkrati ter se v celoti posveti nalogi in sprejme samega sebe v tem procesu.

Smisel rokodelskega početja je dajati navzven, da bi lahko prejeli navznoter. Je most med akcijo in kontemplacijo, je način delovanja, kjer se počutimo živi.

repetitivnost

Za rokodelska opravila je, podobno kot v glasbi, značilna repetitivnost ritmov. V raziskovalnem delu avtorja analizirata zvokovne prvine, ki nastajajo ob klepanju kose, obdelovanju lesa in kovin, klesanju kamna, brušenju, ličkanju, mesenju testa, tkanju in drugih opravilih. Te zvokovne celice (hrup, ki nastaja pri ročnem delu) sintetizirata v glasbeno delo in jih povezujeta z živo izvedbo na glasbenih instrumentih, s petjem, z besedo, s predmeti in z umestitvijo v prostor.

opravljanje lastnih poklicev

Metoda za kreacijo Op. 1: homo faber je odkrivanje in raziskovanje vrst in oblik dela. Nagovorili smo obrtnike in rokodelce, obiskovali njihove delavnice, jih izpraševali, snemali, pisali po njihovem nareku, sledili njihovim idejam, identificirati postopke in tehnike, značilne za njihov poklic. Ta raziskava je pokazala, da velik del znanja, ki ga imajo obrtniki (tistega tihega znanja, ko ljudje vedo, kako kaj narediti, vendar tega, kar vedo, ne morejo izraziti z besedami), ostaja neopisljiv, neubesedljiv. Ta manko smo pretvorili v glasbo, ki je zvok njihovih rok in misli. Rokodelstvo predstavlja kraljestvo spretnosti in znanja, ki presegajo človeške verbalne zmožnosti, zato se večkrat pokaže temeljna človeška meja, da jezik ni primerno zrcalno orodje za opis fizičnega gibanja telesa. Zato je Op. 1: homo faber (podobno kot fotografska kamera) ključne trenutke rokodelcev ujel v zvočne slike.

 

junaški boj
V starih časih so ročne spretnosti bogov poveličevali kot orožje v večnem boju za dosego mojstrstva. Heziodova pesnitev Dela in dnevi in Vergilova Georgika prikazujeta človeško delo, ki odseva del te božanske slave, delo samo pa se kaže kot junaški boj. V sodobnem času, na primer v nacistični ali v sovjetski umetnosti, se ponovno pojavljajo delavski bojevniki, zdaj kot titani kovačnic in plugov. Kasneje se ta bojevniški urok dela skuša razbiti. Diderot užitke v rokodelstvu primerja bolj s seksom v zakonski zvezi kot pa z navdušenjem ob strastni ljubezenski aferi; spokojnost, ki se pojavlja na obrazih Diderotovih steklopihalcev in izdelovalcev papirja, pa izdaja tiho, zmerno zadovoljstvo v materialnih stvareh: v dobro izmišljenih in premišljenih ter dobro izvedenih.

Rokodelstvo si še danes pogosto predstavljamo kot srednjeveško delavnico, v kateri so bili mojster in vajenci tesno povezani. Vendar je v renesansi ločitev umetnosti od obrti preoblikovala to družbeno razmerje; delavnica se je spremenila, saj so veščine, ki so se poprej izvajale v njej, zdaj postale edinstvene prakse, mojster pa ekskluzivni nosilec védenja. Socialni prostor delavnice se je razdrobil zavoljo pomena avtoritete posameznika (mojstra in umetnika). Ta notranja individuacija je kmalu povzročila odvisnost rokodelca in umetnika od širše družbe. Sledil je dolg zamah sprememb, predaja veščin in prenos tehnologij sta postajala vse težavnejša. Pa vendar je ohranjena osnovna ideja rokodelstva: vera v odlično opravljeno delo in sodelovanje z materiali.

V začetku 20. stoletja je Walter Benjamin opozoril na metaforično moč starih obrti, kot sta tkalstvo in lončarjenje, ki vsem bojda grozi industrializacija. A Benjamin ni ostal na ravni nostalgije; našel je izhod v ideji predmeta, podobno Duchamp v njegovih readymade umetniških delih, ki so produkt neoviranega uma. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja se obrtno ponovno vrača v družbo (čeprav nikoli ni popolnoma izginilo) pretežno serijski masovni proizvodnji navkljub.

dobro zaradi sebe samega

Delo rok predstavlja trajen osnovni človeški impulz: željo po dobrem opravljanju dela – zaradi dela samega. Izmojstreno ročno delo služi tako računalniškemu programerju, zdravniku kot umetniku. Rokodelsko se osredotoča na objektivne standarde, na stvar samo po sebi. Rokodelska spretnost posameznika nagradi z občutkom ponosa na opravljeno delo, a to nagrajevanje ni preprosto, saj se izvajalec pogosto sooča z nasprotujočimi si objektivnimi standardi odličnosti in predvsem z željo, da bi nekaj naredil dobro zaradi sebe samega (v čemer pa je lahko oslabljen zaradi konkurenčnega pritiska, lastne frustracije ali celo obsedenosti).Rokodelec mora združiti tehniko in izražanje, da lahko deluje intuitivno. To se lahko zgodi le, če ima globoko, implicitno znanje o svojem delu. Namesto da bi se ravnal le na podlagi empiričnih informacij, je rokodelčevo končno dejanje edinstveno izražanje, ki ga je mogoče doseči le z dobrim obvladovanjem posebnih veščin. Ob tem je tudi intuicija ključnega pomena. Zavzet obrtnik je predan obrtnik in ustvarja pristno. Njegova iskrenost se sporoča skozi delo in to vsebuje inherentno, večno resnico. Obrtnik zato na neki način predstavlja vse nas in naše želje, da naredimo nekaj dobro, konkretno in iz razlogov, ki niso zgolj pridobivanje materialnega dobička.

kjer se počutimo živi

V preteklosti je bilo obrtništvo, način izdelave in uporaba materialov, odraz življenja v sožitju z naravo, s prakso pridobljene veščine pa so zagotavljale kakovostno in trajnostno proizvodnjo. Ključno je bilo razumevanje materiala, samega procesa oziroma vsaj iskrenost do tega. Ne moremo se vrniti k obrtem, cehom, obredom in se prepustiti kateri od oblik polpreteklih življenj, ki nas vabijo skozi našo sentimentalnost ali celo nezadovoljstvo z novimi časi. Nekaj si želimo, nekaj potrebujemo, in ko gledamo izginule delce kulture, si včasih predstavljamo, da razumemo, kaj vse so pretekle generacije imele in kaj vse našemu življenju manjka.

A to, kar gledamo s sodobnimi očmi, in to, kar vidimo, so le različni rezultati pristopa k življenju, drugačni odnosi. Neprekinjeno delovanje nas požira žive, požira naše življenje. Zdi se, da je homo faber pozabil, da mora vsako delo biti hkrati tudi napol počitek. Pri delu obstajata gibanje in ustavitev, bodisi v zamahu s sekiro, vrtenju lončarskega vretena, v razmišljanju ali v čutenju. Brez obojega se zato zdi delo danes divje in zgrešeno, gibanje napeto in neritmično, občutki ekscesni, misel pa bega od enega zaključka do drugega.

Naš skupni družbeni namen, odnos med ljudmi in povezava znotraj skupnosti, ima svojo genezo v tem zakonu gibanja vdiha in izdiha. To gibanje nam nudi obrt/rokodelstvo, kot spretno sredstvo življenja. Obrt je način delovanja in dela, kjer se počutimo živi.

izginuli delci kultur

Rokodelstvo je prirojena sposobnost skoraj vseh in narava je človeštvu na splošno dala inteligenco za dobro delo (rokodelske spretnosti). Prav to znanje o globokih družbenih konstruktih obrtništva nam omogoča, da si predstavljamo, kako smo kot človeštvo in posamezniki sposobni ponovno smiselno sodelovati s svetom in drug z drugim. Rokodelstvo kot filozofija je zato prinašalec miru, ustvarjalec civilizacije.

Zakaj je zamisel o obrtnem pomembna v tem trenutku? Ker gre za oblikovanje naše prihodnosti in ker angažiran rokodelec v svoje delo vključuje vso moč človeškosti. Rokodelčevo roko vodi njegovo oko, vodi ga njegov ustvarjalni um; njegova produktivnost pa je odmev edinstvenega ustvarjanja. Ima željo svetu ustvariti uporabne stvari. Vsem rokodelcem je na tak ali drugačen način služenje drugim razlog, da jim njihovo delo vzpostavlja drugačen življenjski okvir.

Razumevanje, kako je nekaj narejeno, zakaj je tako narejeno, je za sodobno življenje bolj pomembno kot kdaj koli prej. Obrt je jezik materiala, izvora in izdelave. To je učenje o vrednosti predmetov in stvari. Že Aristotel je rekel, da "obrtni izdelek, če je dobro oblikovan in izdelan, ni le uporaben, ampak ima tudi elemente, kot so ravnovesje, sorazmerje in harmonija". Ukvarjanje z obrtjo običajno vključuje uporabo rok in orodij za ustvarjanje nečesa uporabnega. Stari Grki so za to imeli poseben izraz – techne, ki združuje znanje, izkušnje in uporabno spretnost v delati to, kar je potrebno.

naučiti biti

Vse to govori, da je obrt dobra za nas. Občutek je dober, videti je dobro in dobra je že sama praksa. Težava je le v tem, da nas večina ne ve več, kako kaj narediti. Pogosto sploh ne vemo, kje začeti. Prav zato je pomembno ozavestiti pomen rokodelstva in sodelovati pri njegovi ohranitvi.

Nas lahko obrt nauči biti? Zakonitosti obrti in učenja katere koli prave obrti potekajo vzporedno z razvijanjem veščine biti človek. Zato ni več treba zavračati lepote množično/industrijsko proizvedenih predmetov zgolj zato, da bi upravičili ročno izdelavo predmetov – kot to počne mnogo rokodelcev. Obrt ni zgolj njen proizvedeni predmet. Obrt sem jaz in kakšen sem, ko nekaj izdelujem (in sčasoma tudi to, kakšen sem preostali čas, kot rezultat tega, kar se je v meni spremenilo skozi obrt). Predmeti in stvari obrti so stranski proizvodi načina dela.

zbrana spokojnost
Op. 1: homo faber nastaja inspiriran z ljudmi, ki se ukvarjajo z včasih na videz monotonim, drugič nevarnim ali zapletenim delom; vsem pa je skupen izraz na obrazu, ki teži k zbrani spokojnosti. Gre za občutek miru in umirjenosti, ki izhaja iz dobro urejenega, discipliniranega dela, opravljenega s tihim in zadovoljnim umom.

Take slike so nagovorile avtorja Op. 1: homo faber, da sta vstopila v kraljestvo, v katerem vlada zadovoljstvo z navadnimi stvarmi, z dobro narejenim.

Op. 1: homo faber skuša spremeniti pogled na nekaj, oziroma podpreti preživetje tega, kar morda danes nima več razloga obstajati.

 

BESEDILA

TAKSONOMIJA ZNANJA

pet slavnih je na mestu

 

PRELOMLJENE SPRETNOSTI ali vzburjenje ob intuitivnih preskokih

             da-sein

            being-there

            biti prisoten

boš tanko nit storila, boš s sabo v večnost vzela

kako življenje nežno je, ki kakor nit pretrga se

saj vse, kar si naprela, boš s sabo v večnost vzela,

čednosti boš suknjico in pa pregrehov butarco

 

NEPRISTRANSKI OPAZOVALEC

klesal je malike v debla dreves

 

BENE TIBI

bonum autem facientes non deficiamus tempore enim suo metemus non deficientes

laborem manuum tuarum cum comederis beatus tu et bene tibi erit

desideria occidunt pigrum noluerunt enim quicquam manus eius operari

bonum certamen certavi cursum consummavi fidem servavi[1]

ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi

sadove truda svojih rok boš zares užival, blagor tebi, tebi bo dobro

lenuha ubija njegovo nagnjenje, ker se njegove roke branijo dela

dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil

 

UMETNOST DUHA

          neki drugi svet, ki je ves moj

jaz sem središče

           veščina tveganja. imam oblast. imam roke. izgubil sem misli.

                           

misleča roka

        

            veščina gotovosti. merim dvakrat. režem enkrat. sem in tja med uporabnostjo in lepoto.

vzgojena potrpežljivost

 

NAREČJE PRSTOV

 

      priklicevalka gibanja

grasping, seizing, pulling, plucking, picking, pinching, pressing, patting, poking, prodding, catching, throwing, flicking

     zagrizeni preostanek vekov roke

fumbling, squeezing, crushing, throttling, punching, rubbing, scratching, groping, stroking, drumming, shaping, lifting

     potapljanje roke v drobovje stvari

prijemanje, grabljenje, vlečenje, trganje, nabiranje, ščipanje, pritiskanje, trepljanje, zbadanje, sukanje, lovljenje, metanje, udarjanje, brskanje, stiskanje, drobljenje, dušenje, udarjanje, drgnjenje, praskanje, tipanje, božanje, bobnanje, oblikovanje, dvigovanje

 

POKLIC ali odpor in dvoumnost

         zlate sence, sence časov

neki drugi svet, ki je ves njegov

          um brez uma

ponavljanje, ki meji na dolgčas

         umetnost samotnosti

znamenje, ki ne prevara

        stoletni spomini človeškega rodu

napredovanje po neuhojenih poteh

 

VRLINE ROK

roka, prvi dar nebes!

      poskusi, izkušnje, napovedi roke

            oči na konicah prstov

genialna služabnica!

 

APOKRIF DELOVANJA

             prenavljanje stvarjenja

some natural tears they dropped, but wiped them soon

hand in hand,

with wandering steps and slow,

through Eden took their solitary way[2]

osvojiti večno starodavnost

nekaj spontanih solz so potočili, a jih kmalu obrisali / z roko v roki, / s tavajočimi koraki so počasi / ubrali samotno pot skozi raj

 

RAJ

their place of rest, and providence their guide.

previdnost je njihovo vodilo in kraj počitka.

 

OKNO DO UMA

i could worship my hand even, with its fan of bones laced by blue mysterious veins and its astonishing look of aptness, suppleness and ability to curl softly or suddenly crush - its infinite sensibility.[3]

saisir, tirer, cueillir, pincer, presser, frapper, frotter, gratter, doigter, lancer et bien d'autres choses encore - un outil maître de la vie humaine.

lahko bi celo oboževala svojo roko, njeno pahljačo iz kosti, prepleteno s skrivnostnimi modrimi žilami, in njen osupljivi videz prikladnosti, prožnosti in zmožnosti, da se mehko zvije ali nenadoma zdrobi – njeno neskončno občutljivost.

seganje, vlečenje, trganje, pobiranje, stiskanje, udarjanje, drgnjenje, praskanje, gnetenje, metanje in še veliko več – mojstrsko orodje človeškega življenja.

 

PONOSEN ČLOVEK ali himna

proud man alone in wailing weakness born,
no horns protect him and no plumes adorn;
no finer powers of nostril, ear or eye,
teach the young reasoner to pursue or fly.

nerved with fine touch above the bestial throngs,

the hand, first gift of heaven! to man belongs;

untipt with claws the circling fingers close,

with rival points the bending thumbs oppose,

trace the nice lines of form with sense refined

and clear ideas charm the thinking mind.

whence the first organs of touch impart

ideal figures, source of every art;
time, motion, number, sunshine, or the storm

but mark varieties in nature's form.[4]

ponosen človek sam rojen v joku in šibkosti, / brez rogate zaščite in pernatega okrasja; / nič finih moči nosnic, ušes in oči, / se mladi razumnik slediti in leteti uči. / nemir komaj zaznavnega odtisa zverjadi, / roka, prvi dar nebes! pripada človeku; / razprti prsti se zapro v pest, / nasproti jim stoji gibljivi palec, / lepe linije odraz prefinjenega čuta / in jasne ideje očarajo razmišljujoči um; / kjer prvi otip ustvari / idealne oblike, vir vseh umetnosti. / čas, premik, število, sonce ali neurje / so samo razne oblike narave.     

 

ZARADI SAMEGA SEBE

posedovanje sveta, rojeno v oblasti strasti

laže je delati, ko duša igra

zagrizen preostanek vekov roke

    

           enostavno

           nič

           ni vredno hvale

 

ORODJA

hrupno

obupno

 

KO MOJSTER ODIDE ali njegove skrivnosti umrejo z njim

strengen sie sich nicht so an

do not try so very hard

ne se trudit na vso moč

z negotovim korakom skozi trto

    noč, tema in zemeljski oblaki, vrženi v zemeljsko zmedo, odidite! 


z negotovim korakom skozi trto

    vstopi svetloba, nebo postane belo in ti prideš

z negotovim korakom skozi trto

   stvaritelj zlate svetlobe, ki deliš dni

z negotovim korakom skozi trto

    sonce zahaja, nastopi divji kaos

z negotovim korakom skozi trto

    vrni svetlobo svojemu zvestemu

teptam rože z negotovim korakom skozi trto [5]

 

DEMIOERGOS

ekonomija kretenj

            what exactly did I do? how can I do it again?

neenakomerna sled, ki jo odlaga

kaj natanko sem naredil? kako lahko to ponovim?

 

NAPAD NA SNOV

  (when) a work deletes traces of the work

                  rojeno v oblasti strasti

  (ko) delo izbriše sledi dela

 

LUDDITE

fit of passion (ended on scaffold)

                                     human hand, the tool of tools

take a solitary way

napad strasti (končan na vislicah) /  človeška roka, orodje vseh orodij / izberi samotno pot

 

DOZORELI STROJ

čudoviti nekoč

kdor je priden in kaj zna, ga povsod vse rado ima

delo in mir je sreče izvir

kdor dela za stvar, mu ni denarja mar

hočem vam zapeti, kak je zdaj na sveti:

dnar mu v mošnjo vsak dan gre, lejko pije, kelko če.

vsa vročina je že proč, lahko noč!

vsa vro-či-na je že proč, lahko noč!

lahko noč! roke si podajmo!

zdaj smo delo dokončali, da bi tudi sladko spali.

lahko noč! roke si podajmo!

zdaj smo delo dokončali, da bi tudi sladko spali.

vsa vročina je že proč, lahko noč!

vsa vročina je že proč, lahko noč!

stoletni spomini človeškega rodu

 

 

LIKOF ali čudoviti nekoč

je fajn godba bla to!

je fajn godba bla to!

ojstra kosa, mrzla rosa, rada travca se kosi

svoja roka svoj gospod

svoja roka svoj gospod

čez sto let od nas ne bo ne čevljev in ne dret

kuje, kuje: bum bum bum

kuje: bingl bangl bum

 

[1] Pismo Galačanom 6:9, Psalm 128:2, Pregovori 21:25, Pismo Timoteju 4:7.

[2] John Milton, Izgubljeni raj, XII. knjiga: 645–9.

[3]  Virginia Woolf, The Waves (Valovi).

[4] Erasmus Darwin, Epic Poetry. The Temple of Nature/ The Origin of Society [1803], Canto Three: Progress of the Mind.

[5] Aurelius Clemens Prudentius (348–pribl. 405), The Hymns of Prudentius.

 

 

"Bene tibi – Delati dobro, zase, za druge, za vse ... ko se um ustavi, ko roka sama išče, najde, si utira pot z znanim v neznano ... poizkusim, spodletim, ponovim, najdem in zopet spodletim. Obsesivno iskanje občutka notranje potešitve, zadovoljitve, ki pomirja, da lahko zopet začnem: poizkusim, spodletim, ponovim, najdem in v stanju kontemplacije najdem navdih. Vsi zvoki so že v meni, čakajo, zunanji impulz jih sproži, močna sila ne videnega reda jih ureja, brusi, kleše, sestavlja, postavlja, daljša, stiska ... obsesivnost, ki osvobaja.

Pri ustvarjanju glasbe za Op. 1: homo faber sem primarno želel ustvariti zvočni prostor za sobivanje rokodelcev, elektronske glasbe, akustičnih instrumentov in glasov, izogibal sem se hierarhičnim kompozicijskim pristopom. Po večini nisem iskal ritmične usklajenosti v kompoziciji, saj verjamem v zmožnost sočasnega obstajanja dveh prepričljivih idej, v kar me vodijo predanost, potopljenost in zavzetost mojstrice, mojstra rokodelstva in glasbenega ustvarjalca. Zvok in ritmična paleta rokodelcev služita kot inspiracija pri oblikovanju elektronskega dela kompozicije, kjer se v minimalistični, repetitivni obliki podredita klasičnim glasbenim elementom, v nasprotju s popolno svobodo sobivanja, ki jo rokodelci uživajo v živo na odru.

Vokalni sekstet deluje v polju, kjer se srečujeta glasbeno in manualno orodje, ter nas s tem opominja na nerazdružljivost igre in konkretnosti v kreativnem procesu. Glasbenik in rokodelec enakovredno nagovarjata poslušalca. Rokodelec stremi k oprijemljivemu rezultatu, glasbenik se igra, v obeh svetovih pa je prisotna virtuoznost, ki želi ustreči in komunicira z željo po delanju dobrega." (Izidor Leitinger)

 

avtorica besedil: Karmina Šilec

lektorica besedil: Mojca Redjko

premiera: Minoritska cerkev Maribor, 9. 12. 2023

produkcija: Carmina Slovenica, 2023

v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor, Kulturno četrtjo Minoriti, Novoglasbenim gledališčem Choregie

zahvala za pomoč pri izvedbi:

sodelujočim obrtnikom, kmetom in rokodelcem, Fantom na vasi, Tonetu Žuraju, Kmetiji Mustafa, Grilovi etnološki sobi na Gradu Rače, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje, Narodnemu domu Maribor, Kmetiji Podežnik, podjetju Marald-Marsel d.o.o.

 

[1] V besedilu izmenično uporabljamo izraza obrt in rokodelstvo kot dve enakovredni poimenovanji za delo z rokami.

[2] Pismo Galačanom 6:9, Psalm 128:2, Pregovori 21:25, Pismo Timoteju 4:7.

[3] John Milton, Izgubljeni raj, XII. knjiga: 645–9.

[4]  Virginia Woolf, The Waves (Valovi).

[5] Erasmus Darwin, Epic Poetry. The Temple of Nature/ The Origin of Society [1803], Canto Three: Progress of the Mind.

[6] Aurelius Clemens Prudentius (348–pribl. 405), The Hymns of Prudentius.

Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet

dokumentarna opera

Karmina Šilec

OVIS

Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet

25 % zvok in glasba

45 % gledališki eseji

30 % performans

SODELUJOČI

               dr. Samatha Balaton Chrimes, politična sociologinja

               dr. Marjeta Ciglenečki, umetnostna zgodovinarka

               dr. Mladen Dolar, filozof

               dr. Andrej Hozjan, zgodovinar

               dr. Lochlann Jain, antropolog in umetnik

               dr. Teja Brooks Pribac, filozofinja in aktivistka za pravice živali

               dr. Maja Rupnik, mikrobiologinja

               dr. Juan Manuel Tebes, raziskovalni zgodovinar

               dr. Terezija Snežna Večko, biblicistka

Gregor Zorc, igralec

Minca Lorenci, igralka

Gregor Luštek, plesalec

Andrej Fon, glasbenik

Jasmina Črnčič, Mojca Borko in Eva Germ, pevke

Projektni zbor CHOREGIE:

Soprani: Dora Ožvald, Ana Sandrin, Nina Pušenjak, Eneja Lina Berglez, Jasmina Črnčič, Simona Eder, Ana Studen, Alja Majcen

Alti: Eva Mustafa, Mojca Borko, Katja Vasić, Lucija Dajčman, Petra Efremov, Eva Germ, Teja Fuchs, Neža Kavčič, Tanja Mandl, Alenka Mustafa, Eva Zemljič, Biserka Petkovič, Tea Bratovčak, Kaja Kranjc, Simona Napast

Tenorji: Matic Omladič, Marko Perger, Primož Šušterič, Miran Mustafa, Filip Vidušin, Maj Jeršin

Basi: Matevž Rebevšek, Darko Trantura, Pavel Brlič, David Burulič, Benjamin Peršuh, Lan Leskovšek, Žan Augustinčič, Klemen Kodrun, Timotej Mišič, Anton Žuraj, Martin Mutec, Erazem Hren

USTVARJALNA SKUPINA

Karmina Šilec, avtorica idejne zasnove, glasbe in besedila, oblikovalka prostora

Dorian Šilec Petek, avtor izvedbene zasnove in oblikovalec prostora

Danilo Ženko, oblikovalec zvoka

Andrej Hajdinjak, oblikovalec svetlobe

Mojca Redjko in Marisa Filipčič, kreativni sodelavki

              

Sodelavci iz Lutkovnega gledališča Maribor:

               Tanja Lužar, Gašper Bohinec, Gregor Dvornik, Grega Tanacek, Lucijan Jošt

Premiera: Kulturna četrt Minoriti, 15. november 2024 ob 18.00

Produkcija: Carmina Slovenica, 2024

V sodelovanju z: Lutkovnim gledališčem Maribor, Kulturno četrtjo Minoriti in novoglasbenim gledališčem Choregie

TU SE ZAČENJA ZGODBA

TOČKA DOSTOPA

KAJ SO ZA NAS NAREDILE OVCE

NEVARNI SPOMINI

dr. Samantha Balaton-Chrimes, dr. Andrej Hozjan

JAGNJE, KI SE DAJE ZA NAS

ZA POLJUB NJEGOVIH UST

dr. Lochlann Jain, dr. Terezija Snežna Večko

ZNAK ZA LAJŠANJE ŽALOSTI

GLEDATE?

dr. Marjeta Ciglenečki, Anka Krašna, Karmina Šilec

KRIŽANEC

DRUGE MOŽNOSTI

dr. Mladen Dolar, dr. Maja Rupnik

MUZEJ OVCE

PREPLETENI PREDMETI

Minca Lorenci, dr. Juan Manuel Tebes

PREHODI

KAJ JE TO HLADNO ČUSTVO?

dr. Teja Brooks Pribac, Linas Korta, Eyes on Animals

PASTORALA

V ZAMENO

Gregor Zorc, Gregor Luštek, Andrej Fon

ORFEJ

NAVZOČNOST KADAVRA

TU SE ZAČENJA ZGODBA

TOČKA DOSTOPA

Ovce so bistvene v človeški zgodbi. So vez s človekovim izvorom. So tam in tukaj. Kot človek smrtne in nesmrtne. Častimo jih in si jih podrejamo.

Žrtvujemo jih in redimo.

Med živalmi je ovca najmočneje vplivala na življenje ljudi. Ključna v zgodovini nas ta izjemna žival hrani, zdravi, oblači, nam pomaga do blaginje in bede, graditi imperije in pustošiti krajine, urejati dom in odkrivati nove kontinente, zidati mesta in ustvarjati umetnine.

          Ovce niso le rejne živali, ki čakajo, da postanejo ovčetina.

OVIS postavlja to vsakdanjo vrsto v ospredje. Raziskuje, kako močno so ovce vplivale na človeštvo in naravo, od kod so prišle in česa izjemnega smo se ljudje od njih naučili. Uspeh ali neuspeh civilizacij je bil odvisen od ovac. Njihova vloga v prehrani je človeka biološko spremenila, pomembne so v sodobni medicini, znanosti, gospodarstvu in industriji, v mnogih kulturah nosijo velik simbolni pomen.

         OVIS daje tem bitjem priložnost, da povedo svojo zgodbo.

OVIS je platno, na katerem se projicira zgodovina sveta skozi ovco: od starodavne Mezopotamije do Medičejcev in začetka opere; od trgovine z volno, ki je končala vojne, do ovčjih črev za nadzor rodnosti in preprečevanje širjenja sifilisa. Projekt OVIS preizprašuje odnos med ljudmi in živalmi. Zasnovan je kot prostor vključevanja in povezovanja različnih disciplin: religije, glasbe, filozofije, kemije, medicine, umetnosti, zgodovine in drugih.

Simbolno izhodišče je ovca kot marginalizirani subjekt.

OVIS ni le pripoved o tem, kaj je ovca naredila za nas, je tudi nekrografija – zgodovina smrti, osvetljena celota dogodkov, tudi ultranasilja, ki se odvija desetletja, stoletja.

To nasilje ni preteklost, temveč še vedno traja.

Človekov odnos do narave je bil od nekdaj predmet umetniških upodobitev, zlasti v likovni umetnosti in literaturi. Od jamskega slikarstva, renesančnega krajinarstva do pastoralne romantike z naravo v vlogi teme ali motiva. Danes se v umetniškem upodabljanju narave pojavljajo različne perspektive, pogosta je ekokritika, odziv na vse bolj posesiven odnos ljudi do vsega in na človekov popolni nadzor nad naravo –

posledice absolutne antropocentrične usmeritve.

V OVIS je odnos človeka do vsega, kar ni človek, še vedno ujet v tradicionalen začarani krog binarnega razmerja z živaljo (naravo), vendar poskuša človeka umakniti iz središča in – kot homo bulla, deček, ki stoji ob živalskem truplu in piha v mehurček iz prašičjega želodca –

govori o krhkosti (tudi človeškega) življenja.

OVIS je oboje, trenutek spoznanja in izziv tesnobni samozadostni subjektivnosti človeške vrste. Pripoveduje o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti sobivanja človeka in ovce, sooča z obojim, s fascinacijo nad dimenzijami, pa tudi z brutalnostjo zgodovine in sedanjosti, ki govori iz teh zgodb, predmetov in idej. Vzniknil je iz procesa trajne vezi med tema dvema živalskima vrstama.

Živalskost in človeškost sta politični kategoriji, družbena konstrukta, predvsem pa izhodišče za določitev hierarhične nadpostavljenosti ljudem in iz tega izhajajočih pravic. OVIS meri na nujnost spremembe človekovega odnosa do živali in posledično tudi do svoje vrste. Na prvi pogled se morda zdi, da se projekt ukvarja s skrbjo za ovce.

V resnici najbolj govori o nas samih (in o našem občutku krivde).

Zgodba o živalih je zgodovina človekovih predstav o živalih. Ker je zgodovina sestavljena iz človeških dokumentov, si ogledujemo le naše predstave o živalih, predstave, ki temeljijo na človeški uporabi živali. OVIS pomaga človeka ponovno premisliti. Ovce kot zgodovinski predmet dodajo nove razsežnosti in nove ravni razumevanja številnim disciplinam, vključno z ekonomijo, s politiko, z okoljsko in medicinsko zgodovino, zgodovino znanosti, s študijami spolov in kulturno zgodovino.

V OVIS se skozi pripoved o ovci projicirajo zavesti različnih družb, njihova prepričanja, zgodovina in sedanjost, znanja in zablode.

KAJ SO ZA NAS NAREDILE OVCE

NEVARNI SPOMINI

dr. Samantha Balaton-Chrimes, dr. Andrej Hozjan, Jasmina Črnčič, Mojca Borko, Eva Germ

Danes je na svetu več kot milijarda ovac. To je tisoč milijonov. 1.000,000.000. Matematično 109.

Največja vzrediteljica ovac je Kitajska z 200 milijoni, sledita ji Avstralija s 70 in Velika Britanija s 33 milijoni glav.

Kajn je obdelovalec zemlje, Abel je čuvaj ovac. Bog ovce oceni kot dragocenejše, kar Kajna spodbudi k umoru brata. Ovčereja je priložnost.

Ovce naseljujejo vse kontinente razen Antarktike.

Ljudje dnevno ubijemo 1,7 milijona ovac.

Preden začnemo jesti njihova mrtva telesa, jih preimenujemo. Postanejo ovčetina.

Vikinška flota je posedovala milijon kvadratnih metrov jader, izdelanih iz letnega pridelka volne dveh milijonov ovac.

Agrarne družbe so izumile mizoterijo (sovraštvo do živali) in druge kulturne pripomočke, ki človeku dajejo občutek prevlade in mu dovolijo izkoriščanje ovac.

Coombidee, coombidee, coombidee. Bac, na bac, su, su, su! Shoooooooooooopeeeeeeeee!

Iz volne ene ovce merino lahko naredimo tri moške obleke.

Pastir s pastirsko palico je enako plemenit kot škof s škofovsko.

V klavnicah imajo ovna, ki ovce vodi v prostor za zakol; pravijo mu judež, saj izdaja lastno vrsto.

Pastirjevi pripomočki: pes, palica, nož, škarje, steklenica katrana za oskrbovanje ran. Večina jih izvira iz antike, le zdravstveni se s časom spreminja.

Ovca v veliki stiski sesa lastno dlako ali rep.

Meso je kralj. Pomembni ljudje so vedno jedli velike krožnike mesa.

V primere zoofilije je vpletenih približno 20 % ovac.

"Bil je mučen, a se je uklonil in ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo, in ne odpre svojih ust." Izaija (Iz 53)

Pred več kot sto leti so ustvarili mamo vseh krem za kožo – niveo, ki je vsebovala vosek lanolin z osupljivim učinkom.

Ovce so vodile do ameriške osamosvojitvene vojne, ustanovni očetje pa so jih obravnavali kot vprašanje nacionalne varnosti.

Ovčja dlaka je močnejša od jeklene vrvi.

Vreteno je atribut bajnih bitij: kvatrnice, pjatnice, kikimore, mare, rusalke, domovoje, Jage babe, torklje.

Na dvestoletnih poteh v avstralskem Queenslandu, skupaj jih je 72.000 km, gonjači še danes vodijo ovce. Po predpisih morajo vzdrževati varnostno razdaljo in prepotovati 10 kilometrov dnevno.

Ovčje črevo se že stoletja uporablja za izdelavo glasbenih strun. Njihov ton ima topel in bogat zvok – ovčje strune zvenijo zlato, goveje pa srebrno.

Eno najbolj žalostnih in najbolj kontroverznih poglavij v zgodovini ovac so škotske višavske čistke, množične nasilne izselitve klanov.

Ovce so osrednjega pomena za življenje in duhovnost staroselcev Navajo. Sveta ovca = mati zemlja.

Ker so ovce predmet posesti, ne morejo posedovati, zato rečemo jagnječje stegno, in ne jagnjetovo stegno.

Ovce na vrhu tehnologije reševanja človeških življenj razkrivajo sledi skrivnostnih in uničujočih bolezni.

Sedemletni otroci so v tovarnah tekstila delali po 14 ur na dan, pričakovana življenjska starost delavcev je bila 18 let.

Ko govorimo o mesu, ne govorimo o zaklanih, krvavečih ovčjih mladičih, temveč o jagnjetini.

Na enem od škotskih otokov ovce potrpežljivo čakajo na val, ki jim prinese večerjo. Ob morskih legvanih z Galapagosa so edina vrsta, ki se prehranjuje izključno z algami.

Ena izmed pojavnih oblik Satana je črno runo.

Dubrovnik je bil nekoč središče trgovanja in predelave volne s podporo firenške barvarne, v mestu pa so se naselili izkušeni tkalci iz Francije, Nemčije in Italije.

Ovčje kosti so trikrat močnejše od lesa in bolj odporne proti propadanju v vlažnem podnebju, zato so tam strešno kritino pritrjevali z žeblji iz kosti.

Če ima jajce simbolno vlogo začetka (rojstvo), mleko (dojenje) vlogo življenja, ima volna vlogo prehoda med živim in mrtvim.

Odisej in Penelopa: on se reši iz Kiklopove jame tako, da se oprime ovnovega runa, ona se pred snubci brani s tkanjem in paranjem.

Kosti ovac so se uporabljale za izdelavo široke palete orodij, od kolovratov do glavnikov in žlic.

Jejte ovce. Strizite ovce. Kuhajte ovce, da iz njih naredite lepilo. Postanite ovca, ko se usmerjate k svojemu pastirju.

Ovčji iztrebki so bili nekoč po pomembnosti na tretjem mestu, takoj za mlekom in volno, pred mesom.

S preimenovanjem živali v meso; s kuhanjem, začinjanjem in prelivanjem živali z omakami prikrivamo njihovo prvotno naravo.

S kostmi ovc so nekoč tlakovali jame za petelinje boje.

Ameriška vlada je dala brutalno ubiti milijon ovac plemena Navajo. Iz pastirjev so postali zaporniki.

Glasbena tema pesmi Sheep skupine Pink Floyd temelji na spremenjenem 23. psalmu: "Gospod je moj pastir. On me obeša visoko na kavlje in me spreminja v jagnječje kotlete."

Poimenovanje vedskega boga ognja – Agni – je blizu latinskemu agnus (jagnje) in imenu Agnes.

V zvezanih in zašitih želodcih so predniki hranili in prenašali tekočine in sipke snovi.

Rogovje je mogoče zmehčati s kuhanjem v vodi, nato se ga da rezati, ploščiti ali oblikovati v različne oblike. Rog je nekakšna praplastika.

Seks z živalmi je bil nekdaj del moškega plemenskega obreda ob vstopu v polnoletnost: fant je moral uspešno kopulirati s posebej izbrano ovco spričo zadovoljnega kroga starešin.

Invazivna rastlina piri-piri, ki je prišla v Veliko Britanijo z ovčjimi produkti, se lahko zaplete v perje ptic in jih onesposobi za let, kar povzroči smrt zaradi lakote.

Skopljeni ovni, koštruni, rastejo hitreje, imajo ugodnejšo strukturo telesa, hitreje pridobivajo težo, bolje nabirajo maščobe, izgubijo zanimanje za parjenje in se umirijo.

Ovca Chris je po življenju v divjini pristala v sedaciji, da so z nje lahko obrili 40 kg volne.

Volnene vrtne zastirke za 24–82 % povečajo pridelek.

Več zemlje za ovce pomeni manj zemlje za druge živali.

Volna je imela izjemen vpliv na mobilnost človeka, na ključne medcelinske migracije.

Iz pergamenta je narejenih 12 od 48 ohranjenih izvodov Biblije.

Volna lahko absorbira do 40 % atmosferske vlage, ne da bi na dotik sploh delovala vlažno.

Nežen obraz, občutljive nosnice, blage poteze ustnic. Nič gub, ne prisotno ne odsotno, nedostopna nedolžnost. Jagnje? Idealna žival. Angel.

V Tretjem rajhu so ovce obravnavali veliko prijazneje kot biološko neustrezne ljudi, v katere so merili z genocidom.

Patriotsko pletenje Američanov med prvo svetovno vojno se je izkazalo s 24 milijoni izdelkov za vojaško uporabo.

Pletilje (tricoteuse) so med francosko revolucijo sedele pred giljotinami in ob pletenju rdečih kap svobode mračno pričale o javnih usmrtitvah.

Ovce so začele udomačevati ženske, ki so dojile novorojena jagnjeta. Dojenje jagnjet je ženskam podaljšalo laktacijo in preprečevalo ponovno zanositev.

Podoba ovna je znak moči. Vključuje ga tudi logotip priljubljenega ameriškega poltovornjaka RAM.

V islamu je tretjina vsake zaklane ovce namenjena revnim.

Ovnu nikoli ne pokažite hrbta.

Pesnik Vergil je pisal o ovčereji v didaktični pesnitvi Georgika.

Razvoj imperija ovčereje je pričevanje o oblikovanju in preoblikovanju globalnega kapitalizma.

Želatina se uporablja pri izdelavo kozmetike, mazil, kapsul, fotografskih filmov, papirja, tekstila.

Pridelava volne je ena izmed petih okolju najbolj škodljivih industrijskih panog, bolj kot proizvodnja akrila, poliestra, spandeksa in rajonskih vlaken.

Ovcam smo dolžni zahvalo za človekovega najboljšega prijatelja – psa. Prva ovčarja sta bila tibetanski terier in madžarski kuli.

Najstarejšo tetovažo so našli na roki 5.000 let stare mumije, in sicer v obliki ovna.

Zlonamernost, ambicioznost, maščevanje, izdajstvo so ovci povsem tuji.

Pastirska palica ima kavelj, dovolj velik, da lahko drži vrat živali, ali ožjega, ki lahko obkroži ovčjo nogo.

Pleteno blago je ohranjeno že iz 11. st. n. št., prvi pomembnejši dokazi o kvačkanem pa se v Evropi pojavijo šele v 19. st.

Med ovcami ni prepirov za vladavino, ni uporov, zarot, izdaj in umorov.

V času vladavine Elizabete I. so bile ovce in volna glavni vir davčnih prihodkov angleške krone.

Dlaka črne ovce je manj cenjena, ker se je ne da barvati.

Ovčja dlaka lahko vpije 30 % več vlage od svoje osnovne teže, pa se še vedno ne navlaži.

Ovčja dlaka odbija umazanijo, olje in maščobo, odvaja tekočino, odporna je na bakterije, plesni in mikroskopske parazite.

Pecus (lat. čreda) je koren besede pecunia (lat. denar).

Cezarju so skušali preprečiti njegove politične ambicije tako, da so ga postavili za skrbnika pašnikov in živinskih stez.

Rimljani so s širjenjem imperija raznesli ovce po vsej Evropi.

Tri čudesa Anglije: ecclesia, foemina, lana – cerkve, ženske, volna.

Oven je znak uspeha. Postal je maskota države Severna Karolina in ameriškega nogometnega kluba LA Rams.

Po pisanju Herodota naj bi popotniki v Arabiji naleteli na ovce, katerih ogromni repi so se vlekli po tleh. Da bi se izognili poškodbam, so jim pastirji izdelali podporne vozičke.

Angleške wool churches, samo v Norfolku jih je bilo 635, zgrajene s prihodki iz trgovine z volno, so najlepši dosežki srednjeveške arhitekture in rokodelstva.

Inštrument organetum, pogost v evropski posvetni glasbi med 12. in 16. st., ima meh iz ovčje kože.

Sredstva v višini današnjih 197,600.000 EUR je trgovec z volno iz Hulla v 14. st. posodil svojemu kralju. Ker je pač lahko.

Pleteni puliji so zasloveli v modnih revijah o jahtah. Popularizirali so jih zvezdniki, kot so Steve McQeen, Grace Kelly, Marilyn Monroe.

Odstranjevanje rogov je boleče: vanje zapičijo vrele kovinske palice s pasto iz kislin, da zažgejo rastne obroče, vse brez sredstev za lajšanje bolečin.

Velika Britanija doživlja renesanso jagnjetine, potem ko je sedanji kralj Karel ustanovil gibanje za prehranjevanje od nosu do repa.

Pred romanjem v Meko je poglavar muslimanske družine ubil vsaj eno ovco, ki naj bi zagotovila meso za sedem ljudi. Žrtveni ovci z glavo, obrnjeno proti Meki, je prerezal grlo.

Galilea, da Vincija, Brunelleschija, Donatella, Botticellija, Fra Angelica, Michelangela, Rafaela, Machiavellija so podpirali bogati Medičejci, sprva uspešni trgovci z volno.

Cristofori je razvil klavir na pobudo toskanskega princa Ferdinanda I. Medičejskega.

V enem klavirju je več kot 2.000 kosov klobučevine.

Ovčje črede so po pokrajinah Evrope ustvarile še danes obstoječe poti. Po španskih vias pecuarias v skupni dolžini 125.000 km je nekoč potovalo okoli 5 milijonov ovac merino letno.

V Libiji so ovce popasle rastlinje, vključno s cenjeno antično zeljo silphium, in nastala je puščava.

Audrey Hepburn, Sophia Loren, Gary Cooper, Ernest Hemingway, Cary Grant so nosili pletene smučarske puloverje.

Ko so Devico Orleansko med sojenjem vprašali, kaj je počela v življenju, je odgovorila, da je predla volno, in to zelo dobro. Junakinja je bila pogosto upodobljena v idiličnih pastoralah.

Ponekod rogove odstranjujejo fizično: z nožem, žicami, žago ali s škarjami.

Španska kraljica Izabela l. je iz prihodkov trgovanja z volno sofinancirala potovanja Krištofa Kolumba.

Zelo cenjen inštrument v dvorni glasbi srednjeveških evropskih kraljestev – simfonija – proizvaja zvok, ko se kolo z ročico drgne ob strune iz ovčjega črevesja.

Jetra, pljuča, srce, možgani, vranica, kri, rep, ušesa se uporabljajo za pripravo krme, prehranskih dodatkov ter hidroliziranih beljakovin in arom.

Konkvistador Cortés, zavojevalec Aztekov, je v Mehiki odložil ovce, iz katerih se je razvila znana pasma navajo churro.

Ovce so sestavni del sužnjelastniškega sistema, pasli so jih avtohtoni in črnski sužnji.

Leta 1652 so Nizozemci na rtu Horn ustanovili stalno živinorejsko postajo ter z ovcami trgovali z domačini.

Zaradi naravnega strahu so ovce med striženjem nemirne, zato jih strižci k poslušnosti pogosto prisilijo z nasiljem. Eden je ovci v jezi odgriznil uho.

V Massachusettsu so leta 1664 sprejeli zakon, po katerem so se morali otroci naučiti tudi presti in tkati. To je veljalo za domoljubno dejanje.

Medičejci so naročali glasbo pri skladateljih, kot so Guillaume Dufay, Heinrich Isaac, Bartolomeo Cristofori, Antonio Vivaldi.

Strižci kdaj ovce udarjajo s pestmi in z električnimi škarjami, jih brcajo, s polno težo jim klečijo na vratu, lomijo jim noge, odrežejo del obraza ali izbodejo oči.

Ameriški revoluciji so botrovale tudi omejitve zaradi angleških monopolnih interesov v z ovcami povezanih panogah industrije.

Kapitan Cook je prvo ovco pripeljal na Novo Zelandijo leta 1773, naseljenci pa so polovico celotne površine otoka predelali in jo spremenili v pašnike.

Da bi lahko z volno oskrbeli nenasitne angleške tekstilne tovarne, je bilo svojčas novozelandsko razmerje dvajset ovac na enega človeka.

Mnogi od ustanovnih očetov ZDA, med njimi Thomas Jefferson, so redili ovce.

Pred striženjem ovcam odvzamejo hrano in vodo, da so šibke in se minimalno upirajo.

Norveška, Islandija, Finska, Škotska, Kanada, Irska, Nemčija, Peru imajo dolge rodovnike značilnih pletilskih vzorcev.

Ovce so po striženju krvave, imajo zevajoče rane, ki jih grobo zašijejo na živo.

Ovca Desetnik Derby XXXII je najviše razvrščena ovca v britanski vojski. Čeprav večino časa preživi na paši, ne na bojišču, ima kot pripadnica vojske svojo izkaznico in vojaško številko.

Ovce so toliko inteligentne, kot je zanje dobro. Če bi bile bolj inteligentne, bi zaradi dodatnih energijskih potreb napredne kognicije postale ekološko nekonkurenčne.

Želatina je stranski proizvod iz tkiv, bogatih s kolagenom, kot so koža in kosti. Uporablja se pri proizvodnji sladic: penic, bonbonov, pekovskih izdelkov, sladoleda.

Lopa za striženje je med najokrutnejšimi kraji na svetu. Delavci tekmujejo s časom, ker so plačani po količini, kar spodbuja brezobzirno divjaško striženje.

Že od srednjega veka naprej glave bobnov iz ovčje kože napenjajo z vrvicami in s kovinskimi obroči za višji ton in boljšo kakovost zvoka.

Včasih so ovčji loj uporabljali za izdelavo mila in sveč, zdaj pa ga predelujejo v biološko gorivo s čistejšim gorenjem in manjšimi emisijami.

Ovce so sodelovale pri razvoju prve rekonstruirane žile, ki zmore rasti skupaj z otrokom.

Sodobne ovce, potomke človeške želje po debelosti iz 18. in 19. st., ko je bila maščoba vredna dvakrat več kot meso, so nagnjene k čezmerni debelosti.

Ovčja slina spodbuja rastlinsko rast.

Ovce sodelujejo pri širjenju semen, ki se ujamejo na kaveljčke v njihovem kožuhu.

Fundacija za biodiverziteto Slow Food je v spletnem katalogu Ark of Taste med živila, ki jim grozi izumrtje, uvrstila tudi bovško in istrsko ovco, churro in pramenko.

V Španiji so se v razcvetu posla z volno uveljavile nadvse cenjene ovce merino; izvoz ene same živali se je kaznoval s smrtjo.

George Washington je gojil ovce na posestvu Mount Vernon in dal vsak dan stkati vsaj 90 cm volnene tkanine.

V tekstilnih tovarnah je bilo človeštvo najbolj razvito in najbolj brutalno; tu je civilizacija delala čudeže, civilizirani človek pa se vrnil v vlogo sužnja.

Zdravnik v službi francoskega kralja je leta 1667 izvedel prvo transfuzijo krvi med ovco in človekom. 

Iliri so bili napol nomadski pastirji, ki so z vzrejo pramenk prispevali k pastirski kulturi Balkana.

Kronist Leo Africanus je v 16. st. opisal 80-kg ovčji rep, katerega maščoba je odličen konzervans.

Čolni iz ovčje kože na razburkanem morju plujejo bolje kot čolni iz desk.

Čete dinastije Han so za potovanje po Rumeni reki uporabljale splave iz napihnjene kože.

Raziskave na ovcah so vodile do izpopolnjenja dializnih naprav.

Ovce se uporabljajo pri razvoju operacijskih tehnik srca ter raziskavah srčnih zaklopk, visokega krvnega tlaka in srčnega popuščanja.

Uspešno skoteni mladiči iz 50 let zamrznjene ovnove sperme so upanje za ohranjanje ogroženih živalskih vrst in ljudi.

Multipla skleroza je bolj razširjena na območjih z velikim številom ovac.

Okus jagnjetine je opisan kot agamski (modrost), zemeljski, celo pastoralen.

Za izdelavo ene pergamentne knjige s štirimi evangeliji je šlo 300–500 živali.

Kostno oglje se uporablja za izdelavo jeklenih krogličnih ležajev.

Penelopino tkanje mrtvaškega prta za Laerta podnevi in paranje ponoči med obleganjem snubcev razumemo kot neke vrste poskus razveljavljanja časa.

Medičejci so florentinsko Camerato zaprosili za glasbeno gledališko predstavo. Gli intermedi della Pellegrina je predhodnica opere.

Škotski živinorejci v 18. st. so jedli ovčjo kri, pomešano z ovsenimi kosmiči.

Jagnjeta so testni subjekti pri razvoju umetnih maternic.

Preja vodi iz sveta živih v svet mrtvih.

Nomadski afriški živinorejci pijejo kri, pomešano z mlekom, ogljem in urinom. Približno pol litra krvi se zbere iz reza nad očesom ovce.

Volna v visoki gredi uravnava vlago zemlje, odganja voluharje, pospešuje rast in preprečuje prehitro propadanje lesa.

V Indiji pastirjem plačujejo, da pasejo svoje ovce na strnišču, ker pognojijo zemljo.

Čaj iz ovčjih iztrebkov so v 19. st. v ZDA uporabljali kot zdravilo proti ošpicam in oslovskemu kašlju.

Kitajci so iz ovac pridelovali ovčje vino, ki naj bi krepilo želodec, ledvice in moda.

Na nekaterih univerzah doktorandi še danes dobijo možnost, da jim disertacijo napiše kaligraf na pergament.

Ovce prenašajo tovor po himalajskih poteh.

Volna je vnetljiva šele pri 720 °C. Običajno ne gori, samo tli.

Kjer se je pletlo, se je med vojno tudi vohunilo; par oči je pogosto prežal med klikanjem dveh igel.

Ortodoksni Judje za zvitke Tore še zmeraj uporabljajo zgolj pergament iz živalske kože. 

Za Morsejevo abecedo se dobro obnese tudi preja: navadni vozel je ekvivalent pike, dvojni vozel v obliki osmice pa ekvivalent črte.

V filmu in literaturi je kot žrtveno jagnje poimenovan stranski lik, katerega edini namen je, da umre, s čimer spodbudi glavnega junaka k delovanju.

Dušni oven je obredni zakol jagnjeta za pogrebno pojedino srbskih pravoslavcev: biti mora istega spola kot pokojnik in bele barve.

Rimljani so zobno pasto izdelovali iz mletih kosti, stekla v prahu, prahu vulkanskih kamnov, zdrobljenih školjk, ovčjega znoja in pepela volčje glave.

Cilj Evropske konvencije o zaščiti rejnih živali (Strasbourg, 1967) je njihova zaščita pred vsakršnim nepotrebnim trpljenjem ali poškodbami.

Vreteno in preslica sta atributa Eve po njenem izgonu iz raja in device Marije med oznanjenjem.

Ovce so v Bibliji omenjene več kot petstokrat.

Takrat ko volna absorbira vlago, oddaja toploto. Volna je generator toplote.

Strokovnjaki za spanje odsvetujejo štetje ovac, ker naj bi imelo obratni učinek.

Ovca bo v kitajskem zodiaku nastopila leta 2027.

V zahodni astrologiji je oven prvo od dvanajstih znamenj zodiaka, njegov zavetnik je bog vojne Ares, po katerem naj bi se znamenje imenovalo ovis aries.

Mitološko gorsko ovco na zemlji vidimo kot zvezdo severnico.

Čarovnice za svoje vozilo uporabljajo vreteno.

Oven je bil navzoč ob rojstvu Bude.

Glamurozni blagovni znamki Chanel in Dior za izdelavo kultnih torbic uporabljata jagnječjo kožo.

Veliko pleskarskih valjev je narejenih iz ovčje dlake.

V tradicionalni hrvaški kulturi so v želodcu ovce pripravljali ovčji sir, t. i. sir iz mišine.

Tradicionalna kitajska medicina trdi, da uživanje jagnjetine pomaga izboljšati delovanje ledvic.

Danes se pasta iz kosti uporablja pri pripravi klobas in ocvrtega krompirčka.

Dolly je edino klonirano jagnje v 277 poskusih, ki je doseglo odraslost.

V kitajski dinastiji Šang so pri vedeževanju uporabljali ovčje lopatice.

Zavetnik klobučarjev sveti Klement si je v obuvala tlačil volno, ki je s hojo in vlago postala klobučevina.

Vsako leto na milijone ovac natrpajo na večnadstropne tovorne ladje. Plovba traja tedne, medtem pa so živali izpostavljene raznovrstnim ekstremnim razmeram.

Ovce si zapomnijo do petdeset obrazov, tudi če je med njimi samo 5-% razlika. In to celo v profilu.

Ovčetina predstavlja približno 5 % svetovne porabe mesa.

Kitajci dodajajo kostni prah zmesi za riževe rezance.

V Mongoliji pojedo 45,1 kg ovčetine na osebo letno, v Sloveniji je pojemo 0,81 kg.

Lanolin proizvajajo kožne žleze in danes tako rekoč ni kreme, šminke, maskare, losjona, šampona ali balzama za lase brez lanolina.

Zvezdnika Victoria Beckham in Simon Cowell uporabljata obrazno masko iz ovčje placente. Cena enega tretmaja je 700 EUR.

Volna se lahko prepogne tudi do 20.000-krat, ne da bi se pretrgala, bombaž se pretrga že po 3.000-kratnem prepogibanju.

Ovčji iztrebki so glavni vzrok za mrtva območja: zmanjšajo količino kisika v vodi in zadušijo druge živalske vrste.

V jami kiklopa Polifema je Odisej našel stojala, polna sirov, in veliko jagnjet. Kiklop sirar je delal feto.

Za odstranjevanje ovčjih parazitov se uporabljajo pesticidi in insekticidi. Ti so vzrok zmanjšanja števila rib.

Kemikalije za čiščenje volne onesnažujejo vodne vire.

300 kg ovčjega gnoja ima enako energetsko vrednost kot 1.000 kg kravjega.

Z lanolinom podmažemo trobila, zmehčamo bejzbolske rokavice in toaletni papir ali očistimo čevlje.

Najpomembnejši simbol prostozidarjev je predpasnik iz bele ovčje kože.

Iz tankega črevesa ovac se izdelujejo kirurške niti za šivanje notranjih rezov in ran.

Hormoni iz živalskih tkiv in žlez so pomembni za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov.

Ovce so uporabljali za preizkušanje skokov s padali.

Ovčje meso v nasprotju s svinjino in z govedino ni tabu za nobeno raso ali narod.

Heparin, pridobljen iz pljuč ali jeter, preprečuje tvorbo krvnih strdkov.

Črevo se uporablja za visoko zmogljive strune teniških loparjev in obešanje uteži v starih urah.

Dude so edino glasbilo, označeno kot orodje za vojskovanje.

Posušen ovčji gnoj se – kot brezplačen vir energije – marsikje uporablja za kurjavo.

Najstarejše pričevanje o dudah na Slovenskem sega v 13. stoletje.

Ovca je bila potnica na prvem poletu z balonom.

Najstarejši sir na svetu je najden na Hrvaškem. Ostanki ovčjega sira, podobnega feti, so vidni na okruških posode iz okoli 5300 pr. n. št.

Volna v 24 urah odstrani 90–95 % onesnaženja z živim srebrom.

Kardinal Nicholas Cusanus je v 15. st. razvil higrometer za merjenje vlažnosti zraka na osnovi sprememb teže volnene kroglice.

Volna se uporablja kot vezivo pri izdelavi mavca in papirja.

Izurjen tkalec preprog zmore v eni uri narediti več kot 1.000 vozlov.

Škotski pastirji so v ovnovem rogu nosili viski.

Na ovnov rog šofar še vedno igrajo ob judovskih obredih.

V Odiseji je omenjen lok s struno iz ovčjega črevesa.

Džingiskanovi vojaki so nosili sušeno meso v ovčjem želodcu.

Nekatere vrste kebaba pred pečenjem na ognju ovijejo z ovčjim črevom.

Podoba ovce v kavni usedlini pomeni srečo.

Na Sardiniji proizvajajo priljubljen ovčji sir, ki vsebuje žive ličinke žuželk in se najpogosteje uživa z ličinkami vred.

Kadar se s podstrešja slišijo čudni zvoki, se reče, da slišimo kotaljenje krvavih klobčičev volne, ki jih prede duša grešne pokojnice.

V srednjem veku so napihnjene ovčje želodce uporabljali za igrače – balone za otroke.

Registriranih je 400 rastlinskih vrst, ki so v Evropo prišle z ovcami iz Avstralije, Južne Afrike in Južne Amerike.

Strižci ovc trdijo, da je njihovo delo najtežje na svetu in da dnevno potrošijo 5.000 kalorij. Za primerjavo: na tekaškem maratonu jih gre slabih 2.600.

David je z enim samim kamnom in s pračo iz ovčje lopatice zadel Goljata v čelo (sence) in ga premagal. Svetopisemska prača je bila narejena iz volne.

Don Kihot je v Manči poskušal s pračo napasti vojsko premikajočih ovac.

Če ovce izbirajo med portreti, izberejo ovčje obraze svoje vrste pred obrazi drugih vrst.

Pol kg volne zadošča za skoraj 14 km preje.

Italijanska oskrbovalna letala so s padali spuščala ovce svojim vojakom na fronti, ti so jih nato zaklali in skuhali.

Proizvodnja volne ne pomeni smrti živali. Zato se reče, da je volna živa, saj je bila odvzeta živi živali.

V Sloveniji na letno spredemo okoli 20 ton nebarvane bele, sive, rjave in črne preje in 5 ton barvane preje.

Po striženju lahko ovce padejo v stanje šoka, zbolijo in izgubijo težo, nekatere celo poginejo.

Zadnjih 20 let se slovenska volna pere v Belgiji.

Ovčje mleko ima veliko višjo vsebnost maščobe in proteinov kot kravje ali kozje, bogato je tudi s kalcijem, cinkom, z magnezijem in drugimi minerali.

Tezejevo odvijanje niti, ki mu jo je ob vstopu v labirint podarila Ariadna, pomeni vstopanje v drugi svet.

Jazon je iskal čarobno runo zlatokrilega ovna, ki je predstavljalo moč in avtoriteto.

Najstarejše znane pletenine v Evropi so izdelali muslimanski pletilci v španski opatiji Las Huelgas.

Volna je kameleon, je nežna kot svila ali groba, da se upira obrabi.

Zgodnji rejci ovac so kožuh odstranjevali s puljenjem, trganjem, česanjem, rezali so ga s kamni ali z noži, nato pa so za striženje izumili – škarje.

Na Noetovi barki so tla postala tepih iz filca od teptanja izpadle dlake.

Ovce lahko tudi po dve letih prepoznajo znane človeške ali ovčje obraze.

Homer omenja filc kot del Odisejeve uniforme, Cezar pa piše o uporabi oblačil iz filca za obrambo pred puščicami.

Grki so iz filca delali dežne plašče, Rimljani pa predhodnike baretk, imenovane pileus.

Birrus Britanicus, volneni plašč s kapuco, je bil tako cenjen, da si je Dioklecijan nanj omislil davek, enak ceni 500 l vina.

Glasba kolovratov in predic je postala top tema 19. st. kot glasbeni odraz nostalgije ob prelomnici v zgodovini te obrti.

Med dolgimi prevozi veliko ovac zboli ali umre od lakote, ker niso vajene peletne hrane.

Plinij piše o volni, prepojeni s kisom, ki se upira železu in ognju.

Pri mulčenju ovcam odstranijo zaplate kože na vsaki strani anusa vse do zadnjega dela kolen, pri polni zavesti in brez anestetika.

Pasteur je v eksperimentu s 50 ovcami zasnoval prvo uspešno cepivo proti antraksu.

V dražbeni hiši Christie's so prodajali tri ovčje kondome s svileno vrvico iz 18. st. – za 400–600 funtov.

Iz kože, hrustanca in kosti ovce se izdeluje lepilo, ki se uporablja za brusni papir, lutke, igrače, okraske, okvirje, biljardne krogle, knjižne vezave in slamnate klobuke.

Albumin, pridobljen iz krvne plazme, se uporablja za izdelavo lepil v proizvodnji vezanega lesa in lesnih furnirjev.

Kolovrat je ženskam, zlasti neporočenim in vdovam, omogočil finančno in družbeno neodvisnost.

Ženske so si ob tkanju pripovedovale zgodbe, ki so jih zapisovali Grimma, Perrault, Giambattista in se pretvarjali, da so avtorji; obogateli in zasloveli so, postali celo nesmrtni.

Glicerol iz ovčje maščobe se uporablja pri proizvodnji farmacevtskih izdelkov, eksplozivov, kozmetike, zobnih past, plastike, sredstev proti zmrzovanju in barv.

Volna je Džingiskanu omogočila, da je vladal največjem cesarstvu v zgodovini človeštva, ozemlju, ki je predstavljalo petino kopnega na Zemlji.

Klasična italijanska velikonočna jed je jagnjetina z artičokami.

Mojzesovi zakoni vernikom dovoljujejo jesti zgolj tiste sesalce, ki imajo preklane parklje in prežvekujejo.

Baretka pritegne tako vojake kot svobodomiselne, intelektualce, mačistične poveljnike, revolucionarje, npr. Fidela Castra, Che Guevaro, Črne panterje, in umetnike, med njimi Rembrandta, Picassa, Moneta, Cezanna.

Stearinska kislina iz maščobe se uporablja za izdelavo avtomobilskih pnevmatik.

V zgodbi o odhodu iz Egipta v obljubljeno deželo piše, da je bilo na tem pohodu 600.000 moških in njihovih otrok ter potencialno na milijone ovac.

Ovčje meso postane ovčetina. Razkosane dele telesa takoj po zakolu preimenujemo, da bi prikrili dejstvo, da je šlo nekoč za živa bitja.

Za pranje volne se je nekoč uporabljal urin, tako pomemben, da je bil v starem Rimu obdavčen.

Škoti radi pripovedujejo zgodbo o ovčji glavi, ki ugrizne cmok, ko se kuha skupaj z njo.

Ovce so simbol antinarcisizma. Kdo razen ovce se lahko dokoplje do absolutne podrejenosti samemu sebi?

V severni Evropi in na Britanskem otočju se po ljudskih pripovedkah na božični večer vse ovce obrnejo proti vzhodu, trikrat se priklonijo in imajo od polnoči do sončnega vzhoda dar govora.

Vonj po ovcah naj bi zdravil tuberkulozo, bolne otroke pa so dodatno povaljali še v rosi ovčjega pašnika.

Volna, zlasti črna, je bila zelo pomembna pri zdravljenju – zlomljeno ali zvito okončino so ovili s črno nitjo.

Ime mesnih raviolov agnolotti izhaja iz italijanske besede za jagnjetino, agnello.

Maščobne kisline se uporabljajo v milih, detergentih, insekticidih, herbicidih, barvah, mazivih, asfaltu, loščilih in voskih za avtomobile, kremah za britje, deodorantih in parfumih.

Koristno je drgnjenje bolečih mest z mastno volno ali ovčjo mastjo.

Leta 1648 so v Massachusettsu sprejeli zakon o kazni z obešenjem za pse, ki so nadlegovali ovce.

Pastirji imajo še posebej radi felacijo, ko si penis namažejo z medom ali bonboni, da bi spodbudili sesanje jagnjet.

Papež Sergij l. naj bi Agnus Dei v mašo uvedel leta 687. V okviru liturgije zrcali resničnost preobraženega posameznika znotraj skupnosti.

V očeh zakona se živali ne razlikujejo od hiše, pohištva ali druge lastnine.

Prvi zakoni za dobrobit živali so bili sprejeti že pred več kot 200 leti, kljub temu pa danes izkoriščamo večje število živali, in to na bolj grozovite načine kot kadar koli prej v zgodovini človeštva.

Ker so ovce lastnina, je ljudem načeloma dovoljeno, da jih uporabljamo v katerikoli namen, ki nam je pogodu, in jim ob tem povzročamo grozovito trpljenje.

Bolne ali ranjene ljudi so nekoč zavijali v kožo sveže ubitega ovna.

Med najstarejšimi na svetu je recept za jagnječji bujon, zapisan na glinenih tablicah iz 17. st. pr. n. št. iz Larse v južni Mezopotamiji.

Rimska zbirka receptov, znana pod imenom Apicius, vsebuje jagnje in fižol, nekakšno predhodnico današnje francoske kmečke kuhinje.

Pozitivne učinke volne so prepoznali tudi radiestezisti.

Volna se uporablja za čiščenje formaldehidov iz zraka.

Prvo zmrznjeno ovčje meso je bilo poslano z Nove Zelandije v Evropo leta 1882.

Leta 2017 je zaradi vročine umrlo 2.400 ovac na eni sami ladji, ki je potovala iz avstralskega Fremantla na Bližnji vzhod.

Ovnom razkrečijo noge in s kovinskimi kleščami primejo moda, nato s kladivom po njih nekajkrat udarijo.

Številni novozelandski rejci ovac zemljišča prodajajo za ponovno zasaditev s hitro rastočimi borovci – za namen pogozdovanja dobijo šestkrat več kot za kmetijsko rabo.

Pri zobobolu so v uho vstavili kroglico volne, Jurij III. Britanski pa je nosil črne volnene nogavice proti revmatizmu.

Megačrede so podvržene pandemijam, ki se obvladujejo z industrijsko uporabo antibiotikov, kar vpliva na celoten ekosistem.

Jagnjetina je meso mlajših ovc, običajno starih eno leto in manj. Ovčetina je meso zrelih ovc, starih od dve do tri leta.

Ko se premakne ena ovca, ji druge sledijo. V Turčiji je ovca smrtonosno skočila v 15 m globoko grapo in sledilo ji je 1.500 preostalih v čredi.

Ovce lahko opazijo nevarnost na razdaljo od 1.000 do 1.300 metrov.

Za osemmesečnega škotskega ovna je neki ovčerejec odštel 273.000 EUR.

Posnetek striženja zaraščene ovce Baaracka je na TikToku zbral 18,5 milijonov ogledov.

Ovce imajo med kopiti žlezo, ki izloča vonj, ta se med hojo prenaša na tla in vsak član črede prepozna vonj članov iste črede.

30 % ovnov je homoseksualnih.

Značilnosti in intenzivnost doživljanja ovčje žalosti so primerljive z žalostjo človeka.

Ovce imajo matriarhalno družbeno ureditev.

Drobovje ovce je sposobno razgraditi TNT v nenevarne ostanke brez škodljivih učinkov za žival.

Ovca ima štiridelni želodec, sestavljen iz vampa, kapice, prebiralnika in siriščnika.

Kolovrat je, skupaj s tiskarskim strojem, motorjem z notranjim izgorevanjem, električno lučjo, anestezijo, med najbolj vplivnimi izumi v zgodovini človeštva.

JAGNJE, KI SE DAJE ZA NAS

ZA POLJUB NJEGOVIH UST

dr. Lochlann Jain, dr. Terezija Snežna Večko, Jasmina Črnčič

Iščemo se drug v drugem.

Jagnje Božje, ti, ki odvzemaš grehe sveta

v pesmih o poznanih in nepoznanih očeh,

ki si s križem vrnilo življenje človeškemu rodu

v resničnosti smrti in dvomljivosti rojstva,

usmili se nas.

Jagnje Božje, ti, ki odvzemaš grehe sveta

v končnih krikih in zadnjih vzdihljajih,

reši nas nesrečne; Kralj, ti, ki si ustvaril vse dobro

v razkosanih truplih, v postrganem kvasu,

usmili se nas.

Jagnje Božje, ti, ki jemlješ grehe sveta,

v izgubah in zmagah sedmih rogov in sedmerih oči,

ti nas pridružuješ tistim zgoraj, ki so postavljeni nad zvezde.

Ne potrebujemo ne sonca ne lune,

pravimo z glasom kakor grom: Daj nam mir.

ZNAK ZA LAJŠANJE ŽALOSTI

GLEDATE?

dr. Marjeta Ciglenečki, Anka Krašna, Karmina Šilec, Jasmina Črnčič, Mojca Borko, Eva Germ

Vzel bom žeblje.

Vzel bom dolge žeblje in

jih počasi zabijal v tvoje telo.

Dolge žeblje zabijaš počasi,

takrat zagrizejo globoko v nabreklo telo.

Z njimi bom v rebra narisal križ,

otožni križ, nedosegljiv besu živih.

Iztezal boš mrtve poglede

v robove prostora,

ko bo smrt sedala na tvoje spuščene veke.

Jokajoče trepalnice se bodo lepile

kot cofki vlažne zavese.

Gledal bom, kako Čas

grebe po tvojem nedolžnem mesu,

ponižanem v krik rane.

In medtem ko bom pel Agnus Dei v angleščini,

bom prešteval utrujene grehe.

To bo blažen dokaz,

prežrt od mitov, devic in maternic

in angelov, ki vstajajo iz morja.

Ti klečeči katalog žalosti

(zapečaten v paket ponižnosti),

vdri se navzgor!

Bo nebo vzdržalo,

če boš, Jagnje, spremenjeno v loj, vstalo?

KRIŽANEC

DRUGE MOŽNOSTI

dr. Mladen Dolar, dr. Maja Rupnik, Projektni zbor Choregie

FLOMASTER

BABILONSKA ENOLONČNICA, recept iz ok. 2140 pr. n. št.

CELOFAN

BALZAM za lase

BIODIZEL, gorivo iz maščob

BRIKETI za kurjavo

KREMA za prsne bradavice

ČISTILO za pohištvo

LEPILO za tapete

FOTOGRAFSKI FILM

ČISTILO za posodo

KREMA za čevlje

VOSEK za tla

VITAMIN D3

DUŠIKOVO GNOJILO

EMULGATOR za barvanje las

FILTER

GNOJIVO

HAGGIS, škotska krvavica

HIDROIZOLACIJA za beton

MASKA ZA OBRAZ iz ovčje placente

HRANA za pse

HLADILNA TEKOČINA

KONDOM

INDUSTRIJSKA KREMA za roke

INSEKTICID

OBLIŽ

IZOLATOR za kable

KALILNA PREPROGA

OLJNO MAZIVO

KAPSULA

KIRURŠKA NIT

KOSTNA PASTA

KREMA za britje

KROGLIČNI LEŽAJ

VOŠČENKA

KROMPIRJEVA REZINA

LAK za lase

LEPILNI TRAK

KREMA za sončenje

LAK za nohte

MAVEC

SLADOLED

LANOLIN

MASKARA

LEPILO za furnir

MARGARINA

LOSJON

BARVA

MARSHMALLOW, sladkorne penice

MILO

OBLOGA za opekline

TOALETNI PAPIR

OLITO, tradicionalna creška sladica iz ovčjega loja

PARAFIN

PECORINO, italijanski trdi ovčji sir iz okolice Rima

TENIŠKA ŽOGICA

PNEVMATIKA

ŽVEČILNI GUMI

PRALNI PRAŠEK

AGNOLOTTI, italijanske polnjene testenine iz Piemonta

ODSTRANJEVALEC laka za nohte

OLJE za strune glasbil

PROLARIX, zdravilo

OTROŠKA FORMULA, nadomestno mleko za dojenčke

PROTISTRUP ob piku klopotače

ŠMINKA

RAZPRŠILO za rane

RIŽEVI REZANCI

ROQUEFORT, francoski ovčji sir s plemenito plesnijo

SHEEP-NANNY, čaj iz ovčjih iztrebkov

SREDSTVO proti rji

SVEČA

REPELENT

ŠAMPON za lase

TISKARSKO ČRNILO

TOPILO

UMETNE SOLZE

VEZIVO za asfalt

SLADKOR

VODKA iz ovčjega mleka

ZAVORNA TEKOČINA

VOSEK ZA BRKE

ŽELE(jevi) BOMBONI

MUZEJ OVCE

PREPLETENI PREDMETI

dr. Juan Manuel Tebes, Minca Lorenci

Muzej ovce vključuje štiri sklope: Naturalia, Artificialia, Scientifica in Magica. S tematsko in taksonomsko razporejenimi skupinami predmetov sledi zgledu wunderkammer. Kabineti čudes izvirajo iz renesančne Evrope, ko so zasebni zbiratelji začeli zbirati eksotične, čudovite, fantastične ali nenavadne predmete na potovanjih, v znanstvenih poskusih in raziskavah ali kako drugače. Z organizacijo in razstavljanjem artefaktov so poskušali racionalizirati in kategorizirati ogromno količino informacij.

Muzej ovce pripoveduje zgodovino s pomočjo predmetov. Obravnavati skuša raznovrstne človeške izkušnje in pripovedovati o celotnih družbenih okoljih skozi preproste stvari iz vsakdanjega življenja, kompleksne idejne konstrukte ali velika umetniška dela – uporablja načelo  del(i) za celoto in celota za del(e). Zgodovina sveta skozi predmete in ideje oživlja stvari, ki jih je človek izdelal iz ovce, budi njihov pomen, ki pogosto presega začetni namen izdelovalca. Eksponati so pričevalci potovanja človeka in ovce skozi stoletja in tisočletja: nekateri skrbno oblikovani, občudovani, ohranjeni, drugi uporabljeni in odvrženi; nekateri zanesljivi, drugi domnevni. Vsi enako pomembni, vsi med seboj povezani.

Muzej ovce je razstava o interakciji med človekom in ovco ter o etično-političnih posledicah tega početja od odetja v kožuh do razvoja globalne industrije, začenši z izdelovanjem volne. Z dešifriranjem sporočil, ki jih predmeti posredujejo skozi čas, razstava govori o ljudeh in krajih, o trenutkih v zgodovini in o našem času, o človeškem razmišljanju in delovanju. Namen je obiskovalce seznaniti z zgodovino, ekologijo in globalno dinamiko pridobivanja in proizvodnje produktov iz ovce, prikazati povezavo med živalmi in ljudmi ter tako omogočiti širše razumevanje, kako predmeti in ideje delujejo znotraj celotnega ekosistema.

PREHODI

KAJ JE TO HLADNO ČUSTVO?

dr. Teja Brooks Pribac, Linas Korta, Eyes on Animals

Teja Brooks Pribac: BUČKO

I.

Vsako leto v Avstraliji okrog 15 milijonov jagenjčkov umre od lakote ali mraza v roku 48 ur po rojstvu. Če bi telesa umrlih novorojenčkov polegli v vrsto, bi bila daljša od širine Avstralije. Jaz bi tudi skoraj umrl, a sem imel srečo!

Rodil sem se na pašniku veterinarske fakultete spomladi leta 2013: toplina zgodnjepomladnega sonca na mojem hrbtu, nežni vonj trave in rožic, sladkoba maminega mleka. La vita è bella! Life is beautiful! Življenje je lepo!

Nato ... cak!

Čez noč vse izpuhti.

Mami je zvečer legla k počitku in nikoli več ni vstala. Umrla je v strahotni paniki, pod težo volne.

Pozneje sem izvedel, da se ta pojav imenuje cast in sploh ni redek, predvsem pri ovcah iz našega ljudstva Merino, izkoriščanega za volno. Mamica se je po nesreči zvrnila na hrbet in se zaradi nenaravne količine volne ni mogla več postaviti na noge. Klicala je, jokala, mahala panično z udi in glavo. Tudi jaz sem jokal in strah me je bilo, zelo me je bilo strah. Po dolgem času je le zaspala, malo sem se pomiril in tudi sam zaspal.

Prebudil sem se lačen. "Mami, zbudi se, lačen sem." Toda mami je še naprej spala. Dregnil sem jo in odskočil! Njeno telo je bilo trdo, hladno.

"Maaamiii!!!!!"

II.

Pozno popoldne me je lačnega in prezeblega ob mrtvi mami našla študentka veterine. Odpeljala me je k sebi domov, me nahranila, skopala (ker sem menda bil ves blaten) in me nato s svojimi čudnimi človeškimi parklji čohala, dokler nisem zaspal v njenem naročju. Naslednji dan me je odpeljala na drugi pašnik, kjer so živeli dva ovna in par človeških živali. Zdeli so se prijazni. Juhu! Morda bo življenje spet lepo.

Novemu domu sem se hitro privadil. Moja nova človeška mama se je s svojim prenosnikom preselila na pašnik. Ker sem bil še majhen, je bila zame prisotnost mame (bolje skrbnice, ker to ni nujno biološka mama) zelo pomembna. Moja človeška mama je skrbela, da sem bil sit in varen, ampak to še zdaleč ni bilo vse.

Bil sem otrok; moji možgani in celoten živčni sistem so se še razvijali. Kako se bodo razvili, je v veliki meri odvisno od zgodnjih interakcij s skrbnikom. To velja tako za jagenjčke kot za ostale živalske otroke, vključno s človeškimi mladiči.

Skrbnik je neke vrste zunanji regulator. Če sem se počutil nelagodno, če me je kaj prestrašilo, če sem se skratka znašel v negativnem čustvenem stanju, sem stekel k človeški mami, k moji skrbnici. Kadar je skrbnik uglašen na otrokove potrebe, je sposoben ublažiti otrokova negativna čustvena stanja in spodbuditi pozitivna, zato otrokovi možgani in preostali živčni sistem razvijejo sposobnost učinkovite samoregulacije in psihološke odpornosti. Otrokov sistem se nauči, da je negativna stanja mogoče tolerirati in jih regulirati. Če skrbnik ni uglašen in mladiča ne pomiri, se otrokov sistem nauči, da so stres in negativni občutki neznosni, to pa je zelo težko, celo nemogoče uravnati in odpraviti. Ti ponotranjeni mehanizmi mladiča spremljajo v odraslo dobo in trajno vplivajo na sposobnost soočanja s stresom, na imunski sistem, krvni tlak in druge življenjsko pomembne procese.  

Zakaj ti to pravim? Pravim ti zato, da boš doumel, da se živalska duševnost pri vseh vrstah razvija po istem principu. Če je za človeške otroke pomembno odraščati v stabilnem okolju z uglašenim skrbnikom, velja za ovčje otroke enako. Če je za človeške odrasle pomembno živeti v miru, z zadoščenimi telesno-socialnimi potrebami, je za ovčje odrasle tudi.

Če nas zbodeš z iglo, ali ne krvavimo? Če nas zastrupiš, ali ne umremo? Če nam ukradeš otroke, ali ne žalujemo?

Seveda. Ve se. Ve se, da … krvavimo – trpimo – žalujemo – umiramo. Mar ne?

Ti je mar?

Pravim ti tudi zato, da boš laže razumel, zakaj med človekom in ovco ni in ne more biti nikakršnega sporazumnega pakta. Pakt si je izmislil človek, da bi laže opravičil izkoriščanje in trpinčenje ovac (in drugih živali).

Ovca ne odtegne mleka svojemu otroku, da bi ga dala tebi človek. Ovca se ne odpove prostovoljno svojemu otroku, ker ga ti človek želiš pojesti. Jagnje je materino, ne božje, in želi pri mami tudi ostati. Ovce se nismo nikoli dobrovoljno žrtvovale za človeka. Vse, kar imaš našega, človek, nam je bilo nasilno odvzeto: kosti, koža, mleko, meso, dlaka, svoboda, življenje.

III.

Srečo sem imel, da sem končal v zatočišču in tukaj živim mirno in srečno življenje, o katerem lahko večina drugih ovac samo sanja. Strici so mi povedali, da so razmere v koncentracijskih taboriščih, ki jih ti človek imenuješ kmetije ali farme, vse prej kot rožnate.

Ko se dete rodi, mama njegovo telo v celoti obliže. S tem toplim, intimnim dejanjem se začne proces navezovanja med mamico in otrokom, vitalnega pomena za otroka in prijeten za oba. V naravi bi otrok ostal v varni, ljubeči bližini mame, dokler ga mama ne odstavi. Na kmetijah pa dete takoj na silo odvzamejo mami in ga obdelujejo z vrsto krutih posegov brez uporabe anestetika ali protibolečinskih sredstev. Na živo, brez anestetika, detetu zarežejo v uho. Če je edinec, v uho zarežejo enkrat. Če se je rodil kot dvojček, v uho zarežejo dvakrat. Če je trojček, trikrat in tako naprej.

Brez anestetika jagenjčke označijo s tablico s serijsko številko. Zate smo številke, nič več kot to. Medtem se drobna telesca zvijajo od muk.

Brez anestetika otrokom sežgejo rogove.

Brez anestetika jim odrežejo rep.

Če je jagnje iz ljudstva Merino in bo zasužnjeno za volno, jagnje imobilizirajo in mu na živo, brez anestetika, odrežejo obširno plast kože okrog anusa. Ta kruti poseg se imenuje mulčenje.

Če je jagnje fantek, ga v tem zgodnjem obdobju brez anestetika tudi kastrirajo: okrog mod namestijo tesno elastiko, ki prepreči pretok krvi, moda tako odmrejo; namesto elastike nekateri moda odrežejo, odgriznejo ali zdrobijo. Brez anestetika.

AAAUUU!!!

Vidiš, ne more biti pakta.

Meni je bilo vse to prizaneseno! Kastriral me je veterinar in uporabil anestezijo. Ostalo imam še vse: lep košat rep, rogove, cela ušesa brez markacij.

Sploh si ne predstavljam, kako ta uboga, majcena telesca sploh preživijo tolikšno nasilje! No, številni ga ne. Ali pa preživijo za nekaj časa in nato umrejo. Včasih od zapletov. Vse to trpinčenje pusti na telesu odprte rane, ki pogosto povzročijo bakterijsko vnetje in neredko smrt.

Včasih umrejo od lakote in mraza. V Avstraliji je božič sredi poletja. Avstralci želijo za božič jesti jagnje. Da bi ga Avstralci lahko jedli za božič, se mora jagnje roditi sredi zime. Mesna industrija forsira zimska rojstva, kljub temu da je smrtnost jagenjčkov pozimi zelo visoka. Vseeno jih preživi dovolj, da ostaja tovrstno trpinčenje dobičkonosno. Božič. Za proslavitev rojstva dojenčka ene živalske vrste, umre na milijone dojenčkov drugih živalskih vrst.

Tudi za ovce, ki jih zasužnjujejo za volno, zima ni prijeten čas. Številni kmetje ovce strižejo dvakrat letno: poleti in pozimi. Sredi zime. Zebe nas, da je lahko tebi človek toplo. Zavetja tudi ni. Človek je posekal drevesa. Zima, poletje, mraz, dež, toča, sneg, vročinski val, scvrta trava, scvrta telesa.

Ne morem si predstavljati tega pekla. Mi na to nismo nikoli pristali. Jaz sem poleti čez dan nonstop v senci pod teraso, v najhladnejšem prostoru na posestvu. Šele zvečer pokukam ven in se grem najest sočne trave, ki jo moja človeška mama redno zaliva, kot to počne s svojo solato.

Ko dežuje ali sneži, tudi hitro stečem pod streho. Mokra volna je neprijetna, težka je in nevarna. Ah, ko bi namesto volne imel dlako kot ostale živali! Človek je naša telesa tako zmanipuliral, da smo sedaj popolnoma odvisni od njegove vrste. Vsako leto se moramo striči, čeprav je striženje tako zelo stresno! In boleče! V enajstih letih, odkar živim, sem samo eno leto imel dobrega strižca. Postrigel me je brez ene same ureznine. Ostali nas premetavajo sem in tja, na koncu nas vse kosti bolijo in smo povsod porezani, čeprav se človeška mama potrudi, da bi našla sposobnega človeka.

Ovce, ki jih človek zasužnjuje za volno, so večkrat tudi podhranjene. Človek jih načrtno zapira na slabo poraščene pašnike, ker je menda volna shiranih ovac finejša in zato dražja. Celo tako imenovane baterijske farme za ovce obstajajo. Ovce so tam zaprte v hleve, v male ograde, primerljive z baterijsko rejo kokoši, in dobijo zelo malo hrane. Volna, ki zraste na teh ovcah, je izjemno fina in se prodaja za veliko denarja. Tem ovcam je odvzeto vse, kar ima naša vrsta v življenju najraje: dobra hrana, svoboda, razgiban in raznovrsten teren – pašnik, seveda pa tudi drevesa, grmovje, hribčki in doline, zvezdnato nebo, topel sonček pozimi, hladna senca poleti, prijatelji, igra, izzivi, novosti, izkušnje, možnost odločanja o svojem življenju in življenju otrok, samodeterminacija. Vse, kar imaš ti človek, najhujša zver.

IV.

Človek. A ti vse to veš? Ti o nas dejansko ne veš veliko, a ne? Veš (misliš, da veš) veliko stvari, ki o nas ne držijo. Na primer veš (misliš, da veš), da smo ovce neumne. Po vsej verjetnosti nimaš nobenih izkušenj z ovcami, verjetno tudi nisi bral etološke literature o (ne)umnosti ovac. To enostavno verjameš, ker si slišal od drugih ... in jim slepo verjel. Meni se to zdi blazno smešno. Vedno, ko pomislim na to, me zvije od smeha. Hahahahahaha.

Ti sam bi rekel: če misliš, da so ovce neumne, to misliš zato, ker si sam ovca; ker si brez kritične analize povzel neki mit, ki se širi v tvoji čredi. Seveda to ni nič nenavadnega, saj smo oboji – ljudje in ovce – čredne živali, lepše rečeno družbene ali socialne živali. Učimo se z drugimi in od drugih, skupaj ustvarjamo kulture: šege, verovanja in ostale navade, značilne za živalske skupnosti.

Etologi in drugi znanstveniki so ovce dolgo časa ignorirali. Tudi znanstveniki so čredne živali in v njihovi človeški čredi je veljalo, da so ovce neumne in nezanimive. Tradicionalno so bili primati najbolj razširjena raziskovalna izbira, najmanj zanimanja pa so pritegnile vrste, ki jih ljudje množično uporabljajo za hrano, na primer prašiči, krave, kokoši, ribe in ovce.

Ker so primate intenzivno raziskovali, je dokazov o njihovih kognitivnih, socialnih in drugih kompetencah ogromno. Za druge živalske vrste teh podatkov dolgo časa ni bilo. Ne zato ker kompetence drugih živali ne bi bile primerljive s primati, ampak zato ker tovrstnih raziskav pri ne-primatih ni nihče izvajal. Ko se testi za živali, ki jih ima človek tradicionalno za pametne, uporabijo pri drugih živalskih vrstah, se tudi te hitro izkažejo za pametne.

Če iščeš, najdeš.

V.

Z novim znanjem se odpirajo nova vrata v čudoviti svet nečloveških živalskih vrst. Nečloveške živali se vedno znova izkažejo za veliko bolj podobne in primerljive človeškim živalim, kot si je človek v preteklosti predstavljal. Živali imamo kulture, jezike, uporabljamo orodja, čustveno smo primerljive s človekom, tudi naši kognitivni procesi so primerljivi s človeškimi, celo duhovne izkušnje imamo.

Duhovnost nečloveških živali ni vezana na versko imaginacijo, ki je značilna za številne ljudi, še zdaleč pa ne za vse! Moja človeška mama na primer ni verna. Njena duhovnost je bolj podobna moji. Najino duhovnost in duhovnost drugih nečloveških živali označuje neposrednost, pojavi se in živi in medias res, ob dotiku žameta rastlinskega lista, pogledu na mogočno goro ali pisano dolino, ko v ušesih zažubori potok in se v ustih stopi magdalenica ali seno. Meja med jaz in ne-jaz, meja med jaz in svetom zbledi. Spustim se v relacijski ples z občutenim akterjem – v listu, potoku, senu. V vznesenosti afektivnega vrtinca se izgubim in postanem .... Eno.

V tem stanju Enega-z-Vsem ne ostanem dolgo. Situacije, v katerih  imam zelo malo kognitivnega in izvršilnega nadzora nad sabo, so potencialno nevarne. Zato so moji možgani naravnani tako, da jih hitro prekinejo. In zadeve nato lepo popredalčkajo v obstoječe sheme. Če sem veren, bom izkušnjo pripisal temu ali onemu božanstvu, če nisem veren, bom razlago poiskal drugje. Ampak princip, ki to intimno, imanentno izkušnjo omogoča, je enak pri meni, pri tebi človek in pri drugih živalih.

Ali ni to zanimivo? Človek si večkrat želiš, da bi bil edinstven izmed živalskih vrst v tem ali onem pogledu. Domišljaš si, da edini uporabljaš orodje, da imaš samo ti kulturo, jezik in mnoge druge atribute. Duhovnost si ljubosumno lasti tisti, čigar človeškost bi bila ogrožena, če se izkaže, da ima žrtveno jagnje enakovredno ali večjo duhovno globino kot njegov morilec.

Bolj ko spoznavamo ostale živali, bolj jasno postaja, da bomo neko lastnost, če obstaja pri človeku, po vsej verjetnosti našli tudi pri drugih živalih, saj smo dejansko eno – zvezdni prah. Nečloveške živali, in vse več človeških živali, to sprejema kot dar, ne kot manko. 

PASTORALA

KAJ V ZAMENO

Gregor Zorc, Gregor Luštek, Andrej Fon, Jasmina Črnčič, Mojca Borko, Eva Germ

iskanje, lovljenje, vzrejanje, občudovanje

pasenje, jedenje, molzenje, razvajanje

označevanje, opazovanje, kastriranje, mistificiranje

imenovanje, striženje, preoblikovanje, oboževanje

priklapljanje, raziskovanje, ubijanje, poveličevanje

ograjevanje, mulčenje, proučevanje, pozivanje

prevažanje, snemanje, izkoriščanje, hvaljenje

kartiranje, preizkušanje, slikanje, čaščenje

zasledovanje, preiskovanje, gledanje, prikazovanje

markiranje, registriranje, zlorabljanje, malikovanje

izvažanje, opredeljevanje, opisovanje, povzdigovanje

dokumentiranje, razlaganje, naštevanje, cenjenje

razvrščanje, kupovanje, raziskovanje, opevanje

kloniranje, analiziranje, uporabljanje, idealiziranje

arhiviranje, urejanje, uvažanje, slavljenje

umeščanje, razmišljanje, katalogiziranje, spoštovanje

ponazarjanje, fotografiranje, predstavljanje, upesnjevanje

predpostavljanje, zagotavljanje, špekuliranje, laskanje

zlorabljanje, vrednotenje, primerjanje, čislanje

diagnosticiranje, diagramiranje, zagovarjanje, ubijanje

komodificiranje, vplivanje, utelešenje, ubijanje

objavljanje, manifestiranje, razvijanje, ubijanje

zaznavanje, izboljševanje, razpravljanje, ubijanje

provociranje, razreševanje, namigovanje, ubijanje

sodelovanje, razkrivanje, teoretiziranje, ubijanje

Pomembno je, da vrat razsekamo in ga ne režemo.

Pastorala ni pripoved o tem, kaj je ovca naredila za nas, temveč je nekrografija – zgodovina smrti, tudi ultranasilja, ki se odvija desetletja, stoletja. To nasilje ni preteklost, temveč še vedno traja. Človeške zmage nad primitivnimi in neumnimi ovcami so podaljševanje preteklih dejanj, ponavljanje in stopnjevanje nasilja nad živalmi je brezčasno, skorajda večno. Njihove ostaline demonstrirajo našo (ne)vednost in živalsko (manj)vrednost.

Pastorala je kurioziteta stoletja dolgega odnosa me človeško in nečloveško živaljo, povzetek relativizacij, upravičevanj, zamegljevanj, prikrivanj ter nečimrnosti prepričanja o človekovi nadvladi. In o človekovi nekropolitiki, ki določa, kdo (in kako) živi in kdo (in kako) umre.

Pastorala je vzniknila iz procesa trajne vezi med dvema živalskima vrstama – človeka s sedmimi vrstami ovac in s 1.200 pasmami ovis aries. Pastorala je oboje, tesnobni trenutek spoznanja in izziv samozadostni subjektivnosti človeške vrste.

Kaj je lahko bolj idilično od pogleda na puhasta jagnjeta, ki se pasejo z materami?

Vendar bo vsaj polovica jagnjet, ki jih gledamo spomladi, umrla še pred koncem leta: na milijone jih bo umrlo zaradi podhranjenosti ali bolezni že nekaj dni po rojstvu, druga pa bodo zaklana za meso, ko bodo stara le deset tednov. V svojem kratkem življenju bodo podvržena bolečim pohabljanjem, kot sta krajšanje repov ali kastracija brez protibolečinskih sredstev. Pogosto bodo sramotno zanemarjena, trpela bodo zaradi hromosti, bolečih okužb in parazitov. Veliko ji bo zmrznilo ali podleglo hladu. Preden bodo te občutljive živali poslane v grozljivo smrt v klavnicah, bodo izpostavljene grobemu ravnanju in dolgim, travmatičnim vožnjam v prenatrpanih tovornjakih, pogosto brez ustrezne hrane, vode in prezračevanja, na poti na trg. Pri krutem izvozu živih živali na druge konce sveta se bo trpljenje ovac še podaljšalo – natlačene bodo na ladje na plovbi v čezmorske klavnice, ta mračna pot pa lahko traja tedne. Medtem bodo stroji iz njihovih mater v neskončnost molzli mleko, namenjeno tem jagnjetom.

Od starodavne navdahnjenosti z žrtvenih živali, globalnega imperializma, industrializacije, klavnic, brutalne živinoreje in genocida preko novodobnih zabavišč (ewetopij), krščanske umetnosti in pastoral do idealiziranih plišastih igrač je jasno, da je ovcam zgodovinsko nekako spodletelo. Danes je na svetu 1,2 milijardi ovac, ki so prisiljene živeti tako, kot se je zanje odločil Človek.

Kaj je lahko bolj idilično od pogleda na puhasta jagnjeta, ki se pasejo z materami?

ORFEJ

NAVZOČNOST KADAVRA

Projektni zbor Choregie

ovijanje v molk

rezila blagoslova

vratovi vzpostavitve

madeži molkov

konci poskušanja

objemi udarcev

pozabljene svetosti

spuščene veke

pokorne mišice

razprte žile

drget nosnic

odsotnost obrazov

posvetitev muke

prevpita grla

odrevenelost črev

čuteči dobički

preračunljive prevare

otrpla vimena

zakleta zrkla

preraščen sram

transformirani trebuhi

bivajoči gnusi

narkotične svobode

zlagane zaobljube

predrzne brezbrižnosti

občutljivosti z odvezo

potopitve v tuji mit

molitve, odtisnjene v usnje

združene smrti

odnesite svoje smrti s seboj

Zvok in glasba

Karmina Šilec: Čreda

Karmina Šilec: Up again

Tropus: Agnus Dei (Agnus Humano generi) Wolfenbüttel, Herzog-August-Bibliothek Cod. 628 Helmst.

belokranjska ljudska: Pobelelo pole ofcama (prir. Matija Tomc)

Henry Purcell: Hear my prayer, O Lord

Karmina Šilec: Crossbreed

Samuel Barber: Godalni kvartet št. 1 v B-molu, op. 11: Adagio (prir. za orgIe), izvajalec: Jens Koerndorfer

Karmina Šilec: Ovčja suita  / Jacob Cooper: All we take (podlaga)

Samuel Barber: Agnus Dei, Godalni kvartet št. 1 v B-molu, op. 11: Adagio (prir. za mešani zbor)

Likovna dela

Anka Krašna: Ovce (1987) 

Francisco de Zurbaran: Agnus Dei (1640), hrani Museo del Prado, Madrid*

Ivan Grohar: Črednik (1910), hrani Moderna galerija, Ljubljana*

               

Hubert in Jan van Eyck: Gentski oltar (1432), Katedrala sv. Bavona v Gentu*

             

                *Wikimedia Commons

Besedila

dr.Teja Brooks Pribac: Bučko

Karmina Šilec: Predramljena, Ovijanje v molk, Vzel bom žeblje, Iščemo se drug v drugem, Katalogizacija, Pastorala, Tu se začenja zgodba, Muzej ovce

Video

Dorian Šilec Petek, Linas Korta, organizacija Eyes on Animals, Vid Hajnšek

Dr. Samantha Balaton-Chrimes (AU) je predavateljica mednarodnih študij na Fakulteti za humanistične in družbene vede Univerze Deakin v Melbournu v Avstraliji. Njeno raziskovanje je interdisciplinarne narave, saj zajema politiko in politično teorijo, razvojne študije in antropologijo.

Dr. Marjeta Ciglenečki je umetnostna zgodovinarka. Predavala je na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Z raziskavami je prispevala k različnim manj raziskanim področjem, kot so oprema gradov, zlasti tapiserije, arhitekturni in urbanistični razvoj Maribora, fotografija in zgodovina slovenske umetnostnozgodovinske stroke s poudarkom na Štajerski. 

Dr. Mladen Dolar je filozof, kulturni teoretik in profesor na Univerzi v Ljubljani. Njegovo raziskovalno področje sega od nemške klasične filozofije do sodobne francoske filozofije, psihoanalize in teorije umetnosti. Poleg številnih knjig v slovenščini njegove angleške publikacije vsebujejo A voice and nothing more (MIT 2006), Opera's second death (s Slavojem Žižkom, Routledge 2001) in Rumors (Polity 2024).

Dr. Andrej Hozjan je izredni profesor za obdobje zgodnjega novega veka na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja s politično, družbeno in kulturno dinamiko slovenskih dežel in sosednjih regij v zgodnjem novem veku.

Dr. Lochlann Jain (US) je večkrat nagrajeni avtor in profesor antropologije na Univerzi Stanford, gostujoči predstojnik katedre za globalno zdravje in socialno medicino na King's College v Londonu ter raziskovalni sodelavec na VIAD Univerze v Johannesburgu. Njegovo delo je usmerjeno v rušenje nekaterih globoko zakoreninjenih predpostavk o objektivnosti, na katerih temelji zgodovina medicinskih raziskav.

Dr. Teja Brooks Pribac (AU) deluje kot raziskovalka na področju živalskih študij, pri čemer jo posebej zanimata medvrstno žalovanje ter duhovnost kot telesno usmerjeno, neversko udejstvovanje. Živi v avstralskem Modrem gorovju z ovcami in drugimi živalmi.

Dr. Maja Rupnik je mikrobiologinja, raziskovalka in predavateljica na Medicinski fakulteti in v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru. Najbolj odmevne so njene raziskave klostridija, bakterijskega povzročitelja težavnih okužb po zdravljenju z antibiotiki. Njena skupina raziskuje črevesne in druge mikrobiote. Je aktivna pri popularizaciji znanosti.

Dr. Terezija Snežna Večko je redovnica, biblicistka in predavateljica, nekaj časa je bila misijonarka na Salomonovih otokih. Kot prevajalka je sodelovala pri slovenskem standardnem prevodu in jeruzalemski izdaji Svetega pisma. Objavlja v različnih publikacijah in sodeluje pri medijih, izdala je knjigo Milost v tvojih očeh.

Dr. Juan Manuel Tebes (AR) je specializiran za zgodovino in arheologijo južnega Levanta in severozahodne Arabije. Je raziskovalec pri argentinskem nacionalnem raziskovalnem svetu in predava na Katoliški univerzi v Argentini.

Ansambel Kebataola (umetniška voditeljica Karmina Šilec)

Mešani zbor Škrjanček (umetniški vodja Tone Žuraj)

Vokalna skupina A Cappella (umetniški vodja Tone Žuraj)

Vokalna skupina Fantje na vasi (umetniški vodja Tone Žuraj)

Vokalna skupina Ad Hoc (umetniški vodja Matevž Rebevšek)

Jasmina Črnčič je pevka. Specializira se za glasbo evropskega srednjega veka, še posebej za repertoarje med 11. in 13. stoletjem. Je redna članica mednarodnih ansamblov za srednjeveško glasbo Sequentia (um. vodstvo Benjamin Bagby) in Per-Sonat (um. vodstvo Sabine Lutzenberger). Od leta 1999 sodeluje s Carmino Slovenico in z ansamblom Kebataola (dir. Karmina Šilec).

Andrej Fon je multiinstrumentalist. Igra na številna glasbila in zvočila, med njimi saksofon in gajde, poje, piše besedila in komponira. Sodeluje v projektih improvizirane glasbe, v uprizoritvenih umetnostih in je redni sodelavec projektov Zavoda Sploh.

Minca Lorenci je igralka, ki jo zanima gledališče v vseh oblikah. Širši javnosti se je predstavila v filmih Slovenija, Avstralija in jutri ves, Lajf, Piran-Pirano in Slovenka. Bila je članica umetniškega ansambla Slovenskega ljudskega gledališče Celje, kjer je za vloge v sezoni 2008/2009 prejela Večerovo nagrado. Zdaj je članica ansambla Drame SNG Maribor.

Gregor Luštek ustvarja na področju gledališča in plesa kot plesalec, koreograf in asistent režije, tudi igralec. Za svoje avtorsko delo je prejel Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto, Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana, nagrado Prešernovega sklada ter več koreografskih nagrad v tujini. Njegov moto: Telo govori, treba ga je poslušati.

Gregor Zorc je igralec in scenarist. Deluje na institucionalni in neodvisni sceni, med drugim od leta 2002 z Vio Negativo. Nastopil je v več kot dvajsetih filmih in za vlogo v Šelestenju prejel vesno za najboljšega igralca. Leta 2017 je prejel Borštnikovo nagrado za igro v predstavi Stenica (r. Jernej Lorenci, PG Kranj, MG Ptuj).

Sodelavci, viri in donatorji:

Lyngheisenteret på Lygra i Nordhordland, Seim, Hetland (MUHO) (NO), MIKRO+POLO, d. o. o., Jure Miloš (BA), Zoran Stamenov (RS), Kmetijska zadruga Loznati (HR), Estancia San Gregorio (CL), Muzej ovčarstva Lubenice Cres (HR), Narodni dom Maribor, Ullvarefabrikk, Hjelmas (NO), Gostilna Bukaleta (HR), Udruga Pramenka (HR), Mkhululi Matyalana Ka Mabija (SA), Elisabeth Halvorsen (NO), Tannery Poland (PL), Nikola Mico Velčič (HR), Mat Muntz (ZDA), Mesnica Prus, Alenka Žavbi Kunaver, Andrej Kobal, Janez Jamnik, Janez Jocif, Soven, Dr. Angela Cividini, Alenka Fortič, Andreja Krleža, Kmetija Kekec, Bojan Jagodič, Branko Zorec, Dejan Novak, Dušan Jejčič, Irena Brišar, Irena Krempl, Irena Šober Jagodič, Ivan Košutar, Jaka Oset, Karin Sajko, Majda Korotančnik, Nejc Valenti, Marjetka Temet, Društvo Pekinpah, Renata Jecl, Simona Joras, Tamara Filipčič, Vera Novak, Vesna Gorjup, Vesna Novitović, Zdenka Cimerman, Nika Hozjan, Zlatko Breznik, Zvezdana Sajko, Zvonko Drevenšek, Tomaž Filipčič, Zvonko Miklavc, Žana Klobučar, Enisa Dorić in člani zasedbe Projektni zbor Choregie.

Projekt je sofinanciran s sredstvi Mestne občine Maribor in Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije.